Doma Izleti Romarske cerkve Šilentabor nad Zagorjem

Šilentabor nad Zagorjem

Podružnična cerkev sv. Martina

Šilentabor nad Zagorjem

Šilentabor je najvišji vrh (751 m) grebena na jugozahodni strani Pivške kotline, ki deli Zgornjo Pivko od doline Reke in od Brkinov. Pivška kotlina je valovit svet ob reki Pivki, obdan s kraškimi planotami Nanosa, Hrušice, Snežnika in Slavenskega ravnika. Tu je kraški svet, saj Pivka večkrat ponikne in zopet privre na dan ter poplavlja ravninske dele. Vsa polja in naselja so se morala že od nekdaj razvijati ob robu te kotline. Tu so se ljudje naseljevali že zgodaj. Lepo število najdb iz prazgodovine priča o tem. Na Taborskem grebenu sta stali dve gradišči: Šilentabor in Gradišče. Prvo je bilo eno največjih na Pivškem, meri kar kilometer v obsegu. Kot pravijo, naj bi obe nastali že v ilirski dobi (8. stoletje pred Kristusom), kasneje pa so ju uporabili tudi Rimljani. Ob Šilentabru so v srednjem veku sezidali mogočen grad. O njem nam je ohranil pričevanje Valvasor. Grad naj bi bil končan leta 1471, ko so po nekaterih virih Turki prvič pridrli na Pivško. Ohranjeni ostanki pričajo o mogočni utrdbi.

Razgibana preteklost Taborskega grebena je pravo nasprotje vtisa, ki ga dandanes dobi človek, ko obišče vasico Tabor in cerkev sv. Martina pred njo, ali pa ostanke gradu in gradišč. Tu je bilo nekoč zelo razgibano življenje, zdaj pa je vedno več praznih ali na pol praznih hiš in razvalin (vas Tabor je imela nekoč enajst hiš, zdaj jih je le še sedem, naseljene pa so štiri). Vsekakor pa je tu veliko poučnega.

Cerkev sv. Martina, ki stoji sama na grebenu z razgledom po dolini Reke, je obdana s pokopališčem. Kamen, ki ga tu ne manjka, ji je dal svojsko podobo in je tudi njen glavni okras. Zvonik s preprosto streho, a izrazitimi vogelnimi kamni, ji daje trden videz. O starosti pa najbolje spregovori prezbiterij z gotskimi rebri in zazidanimi šilastimi okni. Zgrajen je bil v prvi polovici 15. stoletja. Cerkev sodi v skupino preprostih gotskih podeželskih cerkva, ki so tako značilne za naše ozemlje. Največja dragotina je slikarija, ki se je najbolje ohranila na oboku. Kot pravijo strokovnjaki, so bile slike narejene pred letom 1464 in sodijo v istrsko-kraški umetnostni krog. Druga cerkvena oprema ni dočakala boljših časov.

Baročna doba je prispevala prostorno ladjo in najbrž so kamniti okraski sad dela tistih ljudskih kamnosekov, ki so se v 17. stoletju razširili po Pivškem in pustili številne sledove po hišah in cerkvah. Tudi obe grobnici, o katerih govorijo napisi, sodita v ta čas. V eni naj bi bil pokopan tudi škof Andrej Jakob de Raunach, ki je bil doma z bližnjega gradu. Cerkev je bila nekaj časa zelo zapuščena. Sredi sedemdesetih let so jo razkopali in pri tem odkrili temelje romanske apside, v zadnjih letih je dobila streho in taka čaka boljših časov.

V ljudskem pripovedovanju je bil tu nekoč sedež župnije (prva z dokumenti izpričana župnija na Pivškem je Slavina iz 12. stoletja), kamor so grinašali mrliče od daleč. Cerkev pa naj bi zgradil graščak s Šilentabra, ki je bil hudoben in je na eni svojih razvratnih zabav po pomoti ubil svojo dobro ženo (ta motiv je uporabil Miroslav Vilhar v pesmi). Pravijo, da je bilo nekoč tu župnišče, malo nižje pa samostan (o tem govori krajevno ime Kloštrske Njive). Vse to so seveda zgodbe, ki nimajo pisne podlage, živijo pa v pripovedovanju ljudi. Zgodovinski spomin tudi vsako leto na Martinovo nedeljo privabi sem ljudi, da kljub skromni, skorajda zapuščeni notranjščini cerkve počastijo velikega svetnika.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Zagorje
Zagorje 113
6257 Pivka

Telefon: (05) 757 52 54

Dostop: z avtom.

Glavni shod: Martinova nedelja.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: