Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Rok nad Sevnico

Sv. Rok nad Sevnico

Podružnična cerkev sv. Roka

Sv. Rok nad Sevnico

Skorajda v srcu slovenskega ozemlja leži še ena med znamenitimi Rokovimi božjimi potmi, kjer se vsako leto zberejo romarji od blizu in daleč. Prebivalci širše sevniške okolice vedo za sv. Roka, ki z mnogimi drugimi prijaznimi cerkvicami na okoliških vrhovih krasi ta del Slovenije. Sevniška župnija ima med petnajstimi cerkvami kar dve božjepotni: eno na Gračni gori in drugo pri sv. Roku. Potem, ko so romarji počastili Vnebovzeto pri prvi, so se odpravili drugi dan po veliki maši ali še isti večer k sv. Roku, in tam v molitvi, pesmi in veselem razpoloženju počakali do jutranje božje službe ter sklenili romarsko pobožnost. Sv. Rok nad Sevnico slovi že od nekdaj kot priljubljena božja pot. Velja za eno večjih cerkva v okolici. Po slogu sodeč, naj bi bila pozidana v dobi baroka. Takrat je bilo narejenih največ Rokovih cerkva. Opazka v eni do strokovnih knjig pa navaja, da ima cerkev še gotske osnove, morda celo starejše. Izročilo pravi, da naj bi bilo na sedanjem mestu nekoč gradišče. Res je, da so blizu cerkve v preteklosti odkrili ostanke gradišča. Sedanje svetišče je bilo zidano v spomin na kugo, ki je razsajala v okoliških krajih. V prejšnjem in začetku tega stoletja je cerkev privabljala romarje tudi zaradi bratovščine sv. Valentina. Še zdaj hranijo bratovske knjige z vpisanimi imeni udov te bratovščine. Prva imena v njej so iz leta 1850, zraven pa je pripisano, ali je ud plačal svoj prispevek za posamezno leto. Vsak ud bratovščine je bil zato deležen duhovnih sadov: molitve in mašne daritve pri oltarju sv. Valentina. Tudi to je močno privabljalo romarje k temu lepemu svetišču.

Cerkev ima prostorno pravokotno ladjo in pravokoten prezbiterij. Letnica 1632 v notranjščini cerkve pove, da je verjetno takrat dobila tako podobo. V kasnejših časih so jo seveda večkrat dodatno krasili. Najlepši okras so trije baročni oltarji in prižnica. Glavni nima znane letnice izdelave, nastal naj bi v prvi polovici 18. stoletja, stranska dva se lahko pohvalita z izbrano lepima podobama sv. Valentina in svetih Kozma in Damijana. Sliki je napravil Valentin Metzinger. Zadnji celovit okras je dobilo svetišče leta 1908, ko ga je poslikal slikar Osvald Bierti. Na obokih ladje in prezbiterija je upodobil prizore iz Marijinega, na stenah prezbiterija pa Jezusovega življenja. V glavnem oltarju je poleg kipov sv. Roka, sv. Boštjana, sv. Petra in Pavla, Janeza Nepomuka in drugih izredno razgibana in lepa skupina Marijinega vnebovzetja, kar spominja na povezanost dveh praznovanj: šmarnega in rokovega…

Čeprav je cerkev sv. Roka nad Sevnico prostorna, je ob velikem romanju na rokovo premajhna za vse množice. Za take priložnosti so pred zvonikom pozidali odprto lopo z oltarjem in prižico. Tu je bila vselej jutranja božja služba, kakor poroča kronika. Našo pozornost privabi zvonik s preprosto koničasto streho. Pred vojno je imel značilno baročno čebulasto. Ko so leta 1939 krovci delali novo streho, so jim menda zelo nagajali sršeni, pa so jo poenostavili… Ta hudomušna razlaga je razlog več za dobro voljo. Ob pogledu na svet, ki se odpira okrog cerkve, obiskovalec pač ne more biti ravnodušen, ampak vesel. Kronika pravi, da se od tod vidi 27 cerkva in še več krajev in zaselkov. če ne verjamete, jih preštejte!

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Sevnica
Glavni trg 15
8290 Sevnica

Telefon: (07) 816 16 80

Dostop: z avtom do cerkve.

Glavni shod: rokovo (16. avgusta), nedelja po sv. Roku.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: