Vsebina:
Podružnična cerkev Marijinega rojstva
Presenetljivo je, koliko imen smo ohranili Slovenci od ljudstev, ki so s svojo navzočnostjo zaznamovala tla, na katerih živimo danes. Eno od teh ljudstev se je imenovalo Rundikti, živelo pa je na področju današnjega Krasa in Brkinov. Ko so sredi prejšnjega stoletja našli v Materiji ploščo z latinskim napisom, kjer je zapisano latinsko ime skupnosti Rundiktov, so se jezikoslovci začeli ukvarjati s to besedo. Po njihovi razlagi je stara naselbina Rundicum predhodnica današnjega Rodika na Krasu, vasi med Divačo in Kozino. To ime se je, izpričano z izkopano ploščo, uporabljalo že od prvega stoletja, ko je plošča nastala. Rodik je tako eno najstarejših pisno izpričanih imen.
V krajih s tako dolgo zgodovino naseljenosti so že zgodaj stala tudi svetišča. Ob pokristjanjenju so mnoga le nadaljevala bogoslužno izročilo, saj so misijonarji s krščanstvom posrečeno združili zdrave prvine verovanja poganov. Čeprav je pisna zgodovina o tem danes zaradi vseh viharjev bolj skromna, pa lahko tako marsikje domnevamo. Med starimi svetišči rodiške župnije ima posebno mesto podružnična cerkev Marijinega rojstva pri Kačičah. Kačiče so vas na valovitem kraškem svetu ob cesti, ki povezuje Divačo in Rodik. Travniki so danes že zelo opuščeni, v preteklosti pa je bil ta svet veliko bolj živ. Nekoč so imeli tod veliko vinogradov, danes pa povsod prevladujejo predvsem pašniki za drobnico. Sredi teh travnikov in pašnikov, nekaj več kot kilometer oddaljena od vasi, stoji cerkev, ki je imela nekoč pomemben božjepotni značaj. Svoje je pripomogla k temu tudi cesta, ki je vodila mimo nje, a se ji je zdaj izognila.
Na gričku, ki obvladuje pokrajino okrog sebe, so morali postaviti svetišče že zelo zgodaj. Prve letnice, vklesane na kamnih v cerkvi, segajo v 17. stoletje, čas razgibane kraške renesanse. Prezbiterij z gotskimi rebri pa namiguje na stoletje ali še dlje nazaj. Morda pa se v stenah ladje skriva tudi starejše svetišče. Danes cerkev obdaja značilno kraško kamnito zidovje, ki se v vzhodnem delu združuje s pokopališkim zidom. Ob vhodu k cerkvi stojita dva stebra, ki nosita letnico 1659, tudi kropilnik v cerkvi z letnico 1667 pripoveduje o razgibanem 17. stoletju, ko je bilo pri tej cerkvi v današnji podobi največ narejenega. Zadnje predelave pa so bile napravljene v času Jožefa II., kakor pripoveduje letnica 1784 na lepem zvoniku “na preslico”. Tudi imenitna lopa pred glavnim vhodom je lep primerek tistih časov. Notranjščina svetišča je skromna, a prijazna. V njem so trije oltarji. Stranska dva sta posvečena sv. Sebastijanu, zavetniku zoper kužne bolezni, in sv. Urbanu, zavetniku vinogradov. Oba pripovedujeta o stiskah tukajšnjih prebivalcev. V letih 1788 in 1800 je v teh krajih divjala neizprosna kužna bolezen, ko je v župniji umrlo več kot sto ljudi. Preživeli domačini so se zaobljubili, da bodo romali v zahvalo vsako leto na kvatrno soboto v juniju k Materi božji v Kačičah. Sv. Urban, ki kraljuje na drugem stranskem oltarju, pa spominja na čase, ko je bilo okrog cerkve veliko vinogradov. Te je neizprosno uničila trtna uš, zavetnik vinogradov pa še vedno kraljuje v oltarju in priča o boljših časih te pokrajine in ljudi. Središče pobožnosti in molitev v kačiški cerkvi je glavni oltar, kjer kraljuje Marija z Jezusom v naročju. Ta kip je nastal v prejšnjem stoletju v Münchnu, v Kačičah pa je bil blagoslovljen in postavljen na sedanji prostor na veliki šmaren leta 1890. Pred njim je bilo in se še vedno na mali šmaren, ko je edini še ohranjen romarski shod, sliši največ molitve in zaupnega petja vernih s Krasa in iz Brkinov.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Rodik
Rodik 46
6240 Kozina
Telefon: (05) 680 14 74
Dostop: z avtom.
Glavna shoda: mali šmaren, “kačičnica” (nedelja po malem Šmarnu).
[wpgmza id=”5″ marker=”58″ zoom=”11″]