Doma Izleti Slovenske pešpoti Kraška učna pot od Lebice do Krupe

Kraška učna pot od Lebice do Krupe

Sela pri Semiču s cerkvijo sv. Duha»Hodil po zemlji sem naši …

Svojevrstna pokrajina, kamor nas tokrat pelje pot, je zaradi zgodovinskih okoliščin in gorske pregraje na severu ostala dolgo odmaknjena. A ne zaman. Beli krajini, sončni deželici na južnih pobočjih Gorjancev in Kočevskega hribovja, je uspelo ohraniti izvirnost, ki se popotniku razkazuje na vsakem koraku. Tako pri tistemu, ki išče že pozabljene običaje in navade kot onemu, ki bi se rad odpočil v senci tihega brezovega gaja. Pot bomo začeli pri  cerkvi Sv. Duha na Selih pri Semiču, vasici v severozahodnem delu Bele krajine. Tu se začenja in konča 10 km dolga pot, ki vodi po plitvem krasu v ožjem zaledju reke Krupe ter ob sami reki. Ko bo korak sledil koraku, se spomnimo največjega belokranjskega ustvarjalca Otona Župančiča (1878–1949) in njegove Dume – slavospeva belokranjski  zemlji in njenim ljudem. V tej pesnitvi se ozira domov s čutečim srcem pa tudi s trpkostjo.

 …in pil nje prelesti.« (Župančič)

Mimo cerkve sv. Mihaela v Vavči vasiZa Belo krajino je značilno razgibano, pretežno kraško površje. Ob poti odkrivamo kraški svet s številnimi vrtačami, manjšimi izviri, kamnitimi gmajnami, steljniki in steljniškim gozdom. Krajinsko podobo pa dopolnjujejo prijazne vasice in cerkvice. Že po stotih metrih od cerkve Sv. Duha na Selih pri Semiču se ob robu manjše vrtače prvič zaustavimo pri vodni kraški jami Lebica. O tem, da je bil ta izvir nekdaj pomemben vir pitne vode za bližnje vasi, pričata skrbno obzidan vhod ter obokana notranjost. Dalje se pot vije mimo cerkve Sv. Mihaela v Vavpči vasi ter mimo kužnega znamenja na Trati, ki je eno najstarejših in redkih zidanih Kraška jama Judovska hiša znamenj v Beli krajini. Opuščene stezine – poti, po katerih so gonili živino na pašo, nas vodijo do kraške jame Malikovec v zaledju reke Krupe med naseljema Lipovec in Pugled. Sredi gozda pri vasi Brstovec pa se lahko zazremo v  Vodenico, največjo in najglobljo kraško vrtačo na poti. Na njenem dnu je manjši obzidan izvir, ki je nekoč dajal vodo za pitje in pranje. Preden se spustimo do koliševke (udornica) Medvednica pri Stranski vasi in glavne naravne znamenitosti poti – izvira Krupe – poromajmo še do baročne Božjepotna cerkev v Kloštru cerkve Sv. Trojice na Vinjem Vrhu. V bližini izvira se nahaja prazgodovinsko naselje Moverna vas, za njo pa je kraška jama Judovska hiša, ki je bila poseljena od 5000 do 3000 pr. Kr. Pred izlivom reke Krupe v Lahinjo v vasici Klošter se ustavimo tudi pri cerkvi Žalostne Matere Božje ter se ob desnem bregu reke Krupe mimo razvalin gradu Krupa, nekdaj največjega gradu v Beli krajini, vrnemo na izhodišče poti. Pot nam je odstrla del tančice skrivnostne pokrajine. Za novim obzorjem pa se vedno odpirajo nove poti, in tako je tudi v Beli krajini.  

Romarska cerkev na Vinjem Vrhu pri Semiču

Cerkev sv. Trojice na Vinjem vrhu pri Semiču Zunaj naselja gručaste vasi stoji cerkev Svete Trojice, sezidana leta 1647 po vzoru stare romarske cerkve v Novi Štifti pri Ribnici. Odprta lopa s kamnito mizo in lesenim poslikanim krilnim oltarjem priča, da je bila to nekdaj romarska cerkev.
S svojim osemstranskim tlorisom, s kupolo in mogočnim zvonikom (pokrita sta s skodlami), vabi, da si ogledamo tudi njeno notranjost. V prezbiteriju kraljuje pozlačen glavni oltar. V njem je upodobljena sv. Trojica, ki krona Marijo, ter kipi njenih staršev Joahima, sv. Ane, sv. Antona, sv. Frančiška Asiškega ter Zaharija in Elizabeta, angeli in štirje svečniki. Cerkev ima še dva bogato okrašena stranska oltarja in prižnico, ki je v osnovi baročna in opremljena z rokokojskimi motivi. Iz zvonika se nam odpre lep razgled po Beli krajini.

Slikovit kraški izvir

Semič ob vznožju vinorodne GoreIzvir reke Krupe pod Moverno vasjo pri Vinjem Vrhu, ki prihaja na površje pod 30 m visoko, tektonsko prelomljeno skalno steno, je vključen tudi v turistično pot Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki povezuje 28 naravnih in kulturnih znamenitosti Dolenjske in Bele krajine. Je pravi kraški izvir, ki ima poleti in pozimi 8-9 stopinj. Po bogastvu vode je izvir Krupe največji v Beli krajini. V kraški ravnik je Krupa vrezala izrazito, mestoma kanjonsko strugo. Po 2,5 km toka se izliva v reko Lahinjo. Ob Krupi so nekoč delovali štirje mlini in dve žagi. Območje ob reki je bilo  poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričata Judovska hiša, edina znana paleolitska jamska postaja v Beli krajini, in najdbe iz prazgodovinskega naselja Kraški izvir reke KrupeMoverna vas. Izvir Krupe je edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri (po slovenskem biologu Ljudevitu Kuščerju 1891–1944) v Sloveniji, tu pa so še druge endemne vrste jamskih polžev ter največji jamski vretenčar človeška ribica (Proteus anguinus). Reka Krupa z varovanim območjem, ki zajema še prazgodovinsko naselje Moverna vas, kraško jamo Judovska hiša in lokacijo razvalin gradu Krupa, je bila leta 1997 razglašena za naravni spomenik.

Iz popotne bisage

• Nedeljska sv. maša je v župnijski cerkvi sv. Štefana v Semiču ob 8h in 10.30. Informacije: Župnija Semič, Štefanov trg 2, 8333 Semič, tel. 07/306-72-47.
• Spletne strani: http://www.semic.si/
• Informacije o poti in možnosti vodenja: TIC Semič, Štefanov trg 7, 8333 Semič, tel. 07/356-52-00 in ZRSVN OE Novo mesto, Adamičeva ul. 2, 8000 Novo mesto, tel. 07/393-15-55.
• Izletniška karta: Bela Krajina, 1 : 50.000 (1995).
• Pot je označena s smerokazi in pojasnjevalnimi tablami. Smerokazi so na nekaterih mestih že obledeli, zato je potrebna previdnost! Obhod celotne poti traja 4 ure.
• Primerno za družinske izlete.
• Debeljak Janez. Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1996.

[wpgmza id=”5″ marker=”253″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: