Življenjski prostor reke je navadno obsežnejši, kot ga običajno dojemamo. Vendar tudi takrat, kadar reka naraste in prestopi bregove, ki uokvirjajo njen običajni tok, ‘živi’, bolje rečeno ‘ teče’ svoje življenje. Ljudem je dragocena in pomembna za preživetje vsaka ped zemlje, zato silimo z dejavnostmi vedno bliže k reki. Življenje v bližini rečne struge pa pomeni hkrati tudi tveganje zaradi možnih poplav.
Naši predniki se niso naseljevali v poplavnem pasu, ta je bil primeren le za občasno kmetijsko dejavnost, zlasti za pašo in košnjo. Sčasoma pa smo postali bolj drzni, z raznimi posegi smo utesnili reke v osrednji del struge. S tem se je sicer zmanjšala površina poplavnih območij, pa tudi velik del pestrega in značilnega življenja, vezanega na nenehno in nepredvidljivo nihanje vode.
Tako se je v zadnjih stotih letih močno spremenila tudi Drava. Veriga jezov hidroelektrarn je uklenila njen tok. Najobsežnejši in najlepši del, v katerem še vedno lahko doživimo čar občasno poplavljene loke, so Šturmovci med sotočjem Drave in Dravinje. V Markovcih je zajezena Drava, del vode je speljan v kanal, ki vodi v hidroelektrarno Formin. S te strani je tudi običajen dostop do Šturmovcev. Premočrtnost in sterilnost kanala deluje neprijetno, jez, ki zadržuje vodno silo, srhljivo mogočno. Včasih, morda za koga še danes, primer premoči človeka nad naravo. Ko se spustimo z jezu v Šturmovce, 
poniknemo v čisto drugačen svet. Iz betona potonemo med travnike pod velikimi hrasti in bresti, prekinjajo jih njive ter deli starih strug Drave in Dravinje. Pozimi je vse zelo spokojno, le ptiči in srnjad dajejo vtis življenja. Spomladi je drugače, travniki zasijejo v pestrih barvah, bregovi, prodišča in mrtvice so polne življenja. Pestrost različnih življenjskih prostorov je posledica nihanja vode, torej občasnega poplavljanja. 
Takrat vode nekje odnašajo, drugje odlagajo naplavine, temu sledijo tudi prilagojene rastlinske in živalske vrste. Sedaj jez preprečuje poplavljanje, zato ne nastajajo sveže rane, ki jih naseljujejo pionirske vrste. Pestrost se manjša, podoba Šturmovcev spreminja. S cvetlicami bogata travišča zaenkrat še ostajajo, predvsem zato, ker jih domačini, kot že desetletja prej, še redno kosijo.
Občina Ptuj je leta 1979 zavarovala območje kot krajinski park in leta 1993 izdala odličen naravoslovni vodnik, ki so ga napisali dobri poznavalci Šturmovcev Borut Štumberger, Mitja Kaligarič in Iztok Geister. Obiskovalce opozarja na številne posebnosti rastlinstva in živalstva, pa tudi na to, da naj bomo na sprehodu obzirni. Šele ko bomo v ponižnosti utihnili sredi mogočnih brestov ali ob skrivenčenih vrbah, bomo zaslišali nežno in zgovorno simfonijo skladnosti življenja ob reki, pravo nasprotje enoličnemu mrmranju ukročene vode na jezu.
Dostop:
S Ptuja do Markovcev, nato čez Dravo po jezu HE Formin in navzdol do table, ki označuje krajinski park. Po kolovozih in shojenih, a neoznačenih poteh se sprehodimo po Šturmovcih. Druga možnost je peš iz vasi Videm na zahodni strani parka.
Satelitska slika Šturmovcev in okolice