V zadnjem času po Sloveniji izhajajo številni turistični vodniki, ki po večini niti ne najdejo poti na prodajnih policah. A to še ne pomeni, da si tega ne zaslužijo. Velikokrat so na voljo brezplačno, a dosegljivi v krajih, ki jih vodnik opisuje in v bližnjih turistično-informacijskih centrih.
Vodnik, ki vam ga želim tokrat predstaviti, sem dobila od prijazne gospe na Občini Lenart. Kako je z njegovo prodajo po Sloveniji ne vem, na voljo pa vam je v nekaterih slovenskih knjižnicah.
Slovenske gorice nedvomno ponujajo pisano paleto možnosti oddiha. Razgibana pokrajina z naravno in kulturno dediščino privlači skozi vse leto.
Vodnik nas najprej seznani z geografskim pojmom Slovenske gorice in njihovo razdelitvijo na: zahodne Slovenske gorice, srednje Slovenske gorice in Vzhodne Slovenske gorice. Sledi predstavitev znanih Slovenjegoričanov, kot so bili: Peter Dajnko, Franjo Žgeč, Fran Miklošič, Radoslav Razlag, Janez Puh, Fran Kovačič, Jakob Missia, Stanko Vraz, Anton Korošec, Anton Trstenjak in Franc Ksaver Meško.
Nato sledi podroben opis treh potovanj. Prvo si sledi v smeri: Pesnica–Kungota–Šentilj–Sveta Ana–Benedikt–Lenart–Sveta Trojica–Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Na poti si lahko ogledate številne cerkve kot npr. sv. Marije v Jarenini, dvorec Jareninski Dvor, ki leži na ravnini med dvema gričema na Poličkem Vrhu pri Jarenini, cerkev sv. Marjete v Pernici, cerkev sv. Jakoba v Jakobskem Dolu, cerkev sv. Kunigunde v Zgornji Kungoti itd. Vseh niti ne bom omenjala, saj nas skoraj z vsakega hribčka katera izmed njih pozdravi. Poleg sakralne dediščine vodnik opozarja in vabi k ogledu tudi ostalih kulturnih in naravnih vrednost.
Na drugem potovanju po Slovenskih goricah se bomo ustavljali v smeri Apače–Gornja Radgona–Radenci–Sveti Jurij ob Ščavnici–Cerkvenjak–Sveti Andraž–Juršinci–Destrnik–Trnovska vas–Duplek. Tudi v tem delu Slovenskih goric avtorji vodnika niso prezrli številnih cerkva kot npr. cerkev Marijinega Vnebovzetja v Apačah. Ob cesti sredi opuščenega parka v Apačah stoji Dvorec Črni, imeniten primer klasicistične arhitekture na Slovenskem. Srečali se bomo tudi z Muro, ki na Slovenskem postaja nižinska reka ter se sprehodili po Radgonskem gradu, ki se v virih prvič posredno omenja leta 1129 Racherburch. Tod blizu je tudi Negovski grad v Negovi pa Negovsko jezero. In še bi lahko naštevali a prepustimo se še zadnjemu itinerariju, ki je nanizan v smeri: Dornava–Gorišnica–Ormož–Središče ob Dravi–Sveti Tomaž–Križevci pri Ljutomeru–Ljutomer–Razkrižje. Dornava, kjer se začne pot, je naselje na prehodu iz nekoč mokrotne Pesniške doline na Ptujsko polje. Naselje ima gručasto zasnovo in je danes lokalno križišče poti proti Ptuju, Ormožu, Pesniški dolini in Slovenskim goricam. Kraj se ponaša z najpomembnejšo posvetno stavbo poznega baroka v Sloveniji – Dornavskim dvorcem.
To je le nekaj drobnih nanizov kulturnih in naravnih vrednot v Slovenskih goricah. Dodam naj samo še to, da je vodnik bogat tudi s fotografijami. V zadnjem delu knjige pa so dodani še praktični nasveti (nujne telefonske številke), dodan je tudi pregled muzejev in galerij, seznam kopališč, prenočišč, gostinska ponudba, seznam turističnih kmetij in vinotočev. Zelo pomemben del vodnika pa je seznam in kratek opis tematskih poti po Slovenskih goricah (Anina pot, Franckova pot, Učna pot Sveta Ana, Učna pot Breza) ter opis kolesarskih poti (Radgonska kolesarska pot, Slovenjegoriška kolesarska pot, Kolesarska pot – Kungoška razglednica, Kolesarska pot Kungoški vinorodni griči, Kungoška razgledna kolesarka pot, Kungoška kolesarka pot Brez meja) ter pohodniške poti (Obmejna panoramska pot, Pot vinogradništva in fosilov, Pot prijateljstva in kulture Jurski vrh-Šentilj, Gobarsko kostanjeva pot, Sprehajalna pot na Čajžič, Šentilj-Trate, Trate-Gornja Radgona, Trstenjakova pot, Pot Med vrelci življenja, Atilova pot, Po ob reki Muri, Turistična pot Stopinje, Ormoška planinka pešpot, Invalidska pot na Kog, Turistična sprehajalna pot v Podgorcih, Božidarjeva pohodna pot, Pot po zdravilnih energijskih točkah, Turistična pot Precetinci-Stara gora.
Broširano, 144 strani, ISBN 978-961-92431-4-5, založila Založba OSTROGA
Alenka Veber, uredništvo KAM-a