Vsebina:
»Tu vinska trta se solzi, predrago vince nam rodi …« (Komljanec)
Najlepšo odo nekemu kraju lahko zapiše samo tisti, ki se je v njem rodil. Bučka, vasica nedaleč stran od Škocjana v dolini Radulje, je bila rojstni kraj pesnika in zlatomašnika Ivana Komljanca (1848–1929), ki sta ga prevzeli čudovita lega domače vasice ter neokrnjena narava. Kraj s sončnimi goricami obuja skoraj že pozabljene navade ter vabi v svoj objem. 
Nekoč so bili tam sejmi, pomembni posredniki domačih izdelkov, hrane in živine med ravninskimi dolenjskimi predeli in kraji ob Savi. Zdaj Bučklanarji enkrat na leto pripravijo semanji dan. Skozi vse leto pa vabijo na 8 km dolgo krožno pešpot, ki so jo zasnovali v spomin na dedke in babice ter na čas, ko si prišel najdlje, če si hodil peš. Za nezahtevno pot (označena je z rumeno okroglo markacijo, v sredini je dodana modra puščica), si velja vzeti pol dneva. Samo ob bežnem obhodu ne bomo mogli doživeti prvinske lepote pokrajine in topline domačinov. Šolska pot, ki se začne in konča pri gasilskem domu na Bučki (tu stoji informativna tabla z začrtanim potekom poti in opisom nekaterih znamenitosti ob poti), nas bo popeljala po okoliških vaseh in na njej bomo odkrivali naravne in kulturne znamenitosti.
Zazrta v modro nebo
Kot na dlan položena in odprta na vse strani neba, tako bi lahko na kratko predstavili Bučko, ki jo prepoznamo že na začetku naše poti po cerkvi sv. Matija na vrhu griča. To je ena najlepših cerkva na Dolenjskem, saj njeno notranjost krasi bogata baročna oprema in zlati oltarji. Samo nekaj sto metrov niže uzremo cerkev sv. Martina, kjer naša pot zavije na kolovoz proti Zaborštu ter med travnike in polja. Na tem delu poti začutimo razgibanost dolenjske pokrajine, od Gorjancev, Šentjernejskega in Krškega polja. S pogledom pa zajeli slemena Krškega hribovja od Rake do Velikega Trna. Ob poti nas pozdravljajo tudi številne kapelice in križi –, ki so jih postavljali predniki ob različnih zaobljubah. Znane so Venetove kapelice, v Zaborštu, v Dulah 
in na Štritu. Po uhojeni gozdni poti kmalu pridemo na Štrit, kjer je v opuščenem glinokopu nastalo Štritovsko jezero. Tu se za nekaj časa ustavimo in se prepustimo občudovanju obvodnega življenja. Nato se vrnemo nazaj v dolino do razcepa, ki nas usmerja proti Dulam in Dolenjim Raduljam. V hladni senci gozdne poti se povzpnemo na Jarčji Vrh. Spotoma se lahko ustavimo ob Marjetičevem mlinu ali posedimo na klopcah ob potoku. V Raduljski dolini je nekdaj mlelo kar devet mlinov, zdaj pa mlinska kolesa zavrti samo še Vajsov mlin. Če hodimo z odprtimi očmi, lahko zazremo številne značilnosti kmetijskega podeželja, ki so ostale ohranjene.
Dolina znamenitih Slovencev
Ko smo že v teh krajih, ne moremo mimo vsaj dveh pomembnih mož, ki sta se rodila v Škocjanu. Prvi je Ignacij Knoblehar (1819–1858), misijonar in raziskovalec Belega Nila, prvi Evropejec, ki je z raziskovanji Belega Nila v Afriki prišel skoraj do ekvatorja. Ko je leta 1850 obiskal Slovenijo, se je ustavil tudi doma v Škocjanu. Ob tej priložnosti je bil na Stopnem romarski shod, ki se ga je udeležilo približno 4000 ljudi. Drugi pomemben mož iz Škocjana pa je bil Franc Metelko (1789–1860), duhovnik, slovničar in nabožni pisatelj, med drugim je zapustil izvirno sestavljene govore, ki jih je imel v ljubljanski stolnici. V spomin na ta dva moža sta v srcih domačinov začrtani tudi Knobleharjeva in Metelkova pot.
Marijina cerkev na Stopnem
Nekako na sredi med Škocjanom in Bučko je nad vasjo Stopno stara romarska cerkev Rožnovenske Matere božje, ki je vključena v turistično pot Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Po Valvazorjevem izročilu naj bi sem romali celo z Ogrskega. Z vrha griča objamemo dolino Radulje, Bučko, Pijano Goro, Gorjance ter Krško ravnino. V cerkvi pa ne smemo prezreti fresk v prezbiteriju, ki jih je mogoče pripisati znamenitemu gotskemu slikarju Janezu Ljubljanskemu. Le nekaj deset metrov ob poti k romarski cerkvi stoji slopno znamenje z nišo, ki jo krasi precej poškodovana upodobitev Rožnovenske Matere božje s sv. Dominikom in sv. Katarino Siensko.
Iz popotne bisage
• Nedeljska sveta maša je v župnijski cerkvi sv. Matija na Bučki ob 9.00, v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu ob 7.00 in 11.00. Informacije: Župnija Škocjan pri Novem mestu, Škocjan pri Novem mestu 30, 8275 Škocjan pri Novem mestu, tel. 07/307-70-07.
• Informacije o poti in možnosti vodenja: Turistično društvo Bučka, Bučka 2, 8276 Bučka, tel. 07/307-79-50, GSM 031/484-939 in GSM 041/367-931.
• Spletne strani: http://www.bucka.info, http://www.obcina-skocjan.si
• Primerno za družine.
• Škocjan: karta občine in načrt kraja, 1 : 25.000 (1999).
• Jaklič Franc. Ignacij Knoblehar. Ljubljana: Družina, 1996.
[wpgmza id=”5″ marker=”235″ zoom=”11″]