Vsebina:
Dežela gozdov
Več kot polovico površine naše domovine (57,7 %) pokrivajo gozdovi, po čemer smo na tretjem mestu v Evropski uniji. Blagodejni vpliv na okolje in lesno bogastvo sta le dve dobrini gozdov, ki ju človek s pridom izkorišča že dolgo. V želji približati ljudem gozdni svet sta že leta 1974 nastali prvi gozdni učni poti v Bistri in na Šmarnogorsko Grmado. Zdaj imamo pri nas že blizu 100 gozdnih poti. Ena daljših in odlično označenih krožnih gozdnih poti (10 km), z višinsko razliko okrog 500 m, nas bo popeljala po slikovitih pobočjih Uršlje gore ali Plešivca. Čeprav Gozdno-turistična pot Plešivec (označena je z lesenimi smerokazi in kratico GTP) obide vrh Uršlje gore (1699 m), med drugimi potmi zajameta vrh tudi Koroška planinska pot in Slovenska planinska pot, bomo med potjo nagrajeni z manj znanimi pogledi nanjo.
Sicer pa lahko obisk vrha sami vključimo v pot samo in tako prijetno pot razširimo v celodnevno turo. Izhodišče in cilj poti je pri gostilni Suhodolnik v Suhem Dolu pri Podgorju, 10 km od Slovenj Gradca. Tu se ozka dolina Suhodolnica razcepi: levo proti Spodnjemu Razborju, desno v sotesko Kaštel. Naselje Suhi Dol ob potoku Suhodolnica spada k naselju Zgornji Razbor, kjer stoji barokizirana, v osnovi poznogotska župnijska cerkev sv. Danijela.
Kjer se prepletajo mnogotere prvine
GTP je namenjena ljubiteljem čiste in neokrnjene narave, iskalcem brezimne lepote in miru ter samotnih visokogorskih kmetij. V svetu tišine, ki nas bo ob lahkotni hoji navkreber spremljal po najslikovitejši soteski na Koroškem – Kaštel, se bo morda utrnila le misel na grofa Thurna, ki je v začetku prejšnjega stoletja zgradil cesto za prevoz lesa v dolino do svojih žag. Vodna ujma leta 1995 je za seboj pustila le nekaj podrtih mostov in škarp. Na začetku idilične dolinice pod Plešivškim dvorom vidimo deloma obnovljen Plešivški mlin, kjer so bližnji kmetje desetletja dolgo mleli žito. Le nekaj deset metrov naprej se lahko ustavimo ob mokrišču, kjer se združujejo potočki iz okoliških dolinic, obdanih s košatimi borovimi in smrekovimi gozdovi. Če bomo imeli srečo, mogoče uzremo vse bolj redkega metulja – sviščevega modrina (Maculinea alcon). Gotovo pa ne bomo prezrli drevored divjega kostanja, ki je na nadmorski višini 860 prava 
posebnost v Sloveniji. Kmalu pridemo do Plešivškega dvora, kjer žal vidimo le sledove temeljev nekdaj največje in najlepše kmečke domačije svobodnjakov na pobočjih Uršlje gore. Pot, speljana po rastiščih smrekovih gozdov, nas pripelje do najvišje točke GTP kmetije Verneršek (Verner’ca, Vernerica) pod Plešivško kopo (1421 m) na nadmorski višini 1100 m. Speljana je po rastiščih smrekovih gozdov, tu pa tam bomo zazrli idilične travnike in jase. Izredno lep bo tudi pogled na razkošno Uršljo goro, proti Šoštanju in Savinjskim Alpam. Vernerica je ena izmed redkih »živih« kmetij na tem delu uršljegorskega pobočja, njena vrata pa vedno gostoljubno odprta tudi za pohodnike. Po okušanju domačih dobrot in prijaznem pogovoru z gospodarjem nas čaka sprva zložna, nazadnje pa strma pot do podgorske lovske koče. Razkošen razgled na okoliške hribe in v dolino nas bo verjetno tudi tu zadržal dalj časa. Če imamo dovolj časa, naj nas kar, če ne, pa se le napotimo naprej, do korenin Hermana Potočnika-Noordunga.
Pionir in načrtovalec vesoljskih poletov
Po dobrem kilometru hoje bomo prispeli do opuščene kmetije na Potoškem, kjer je nekoč stala domačija Potočnik, po domače Potoško. Na njej se je leta 1841 rodil Jožef, oče Hermana Potočnika-Noordunga (1892–1929) prvega načrtovalca vesoljskih poletov, ki je v slovenskem prostoru bolj malo znanj. Izid svoje znamenite knjige Das Problem der Befahrung des Weltraums (Problem vožnje v vesolju) je dočakal na smrtni postelji. V slovenskem prevodu smo jo dobili šele leta 1986. V njej je Herman Potočnik združil do tedaj znana izhodišča za vesoljske polete in jih dopolnil s presenetljivimi izvirnimi rešitvami, ki omogočajo polet človeka v vesolje. Čeprav je Potočnik v Sloveniji preživel le malo časa, vseeno zasluži, da se ga spomnimo. Ruševine Potočnikove kmetije so tudi zadnja točka GTP, čaka nas namreč le še nekaj sto metrov poti in že smo na izhodišču poti.
Najvišje ležeča cerkev v Sloveniji
Vztrajnejši bodo mogoče poromali tudi k cerkvi sv. Uršule, priljubljenemu cilju romarjev in planincev v vseh letnih časih. Okrog sv. Uršule se prepleta tudi znana koroška narodna pripovedka o jelenovem pašniku, kjer se je sv. Uršuli udrla noga v skalo. Vdolbina v kamnu je ostala, vanjo pa še danes »vtikajo« romarji noge v prepričanju, da jih potem nikoli več ne bodo bolele. In pravijo, da ni Korošca, ki ne bi vsaj enkrat vtaknil noge v Uršulino stopinjo v skali in se na ta ali oni način priporočil svetnici, ki je uslišala že toliko božjepotnikov. Nemirno 16. stoletje je vzpodbudilo okoliške kmete, da s svojimi rokami in svojim znanjem postavijo to gorsko katedralo: v slavo vere dedov in čast božjo, v poduk potomcem. Želji preprostih ljudi je dobrotljivo prisluhnil ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je cerkev 18. avgusta 1602 tudi posvetil. V škofijskem arhivu v Mariboru danes hranijo nekakšno spominsko knjigo gradnje, ki jo je z lastnoročnimi vpisi leta 1599 »odprl« prav Hren in sicer z življenjskim geslom: »Teret labor? Aspice premium!« (»Se bojiš truda? Poglej na plačilo!«)
Iz popotne bisage
• Nedeljske sv. maše se lahko udeležite v župnijski cerkvi sv. Ulrika ob 8.00 v Podgorju ali v župnijski cerkvi sv. Danijela v Razborju ob 10.30. Informacije: Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu, Podgorje 30, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu, tel. 02/885-82-91.
• Spletne strani: http://www.koroska.si in http://www.slovenj-gradec.si
• Informacije o poti in možnosti vodenja: Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec, tel.: 02/88-39-220.
• Izletniška karta: Koroška : Podjuna, Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina, 1 : 50.000. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 2000.
• Pot je označena s smerokazi in pojasnjevalnimi tablami.
• Primerno za družinske izlete.
• Priporočam planinsko obutev.
• Turičnik Tone (ur.). Gozdno-turistična pot Plešivec. Slovenj Gradec: Turistično društvo: Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota, 2002.
[wpgmza id=”5″ marker=”237″ zoom=”11″]