Doma Izleti Romarske cerkve Kum

Kum

Podružnična cerkev sv. Neže

Kum

Med svetnicami, ki so jih umetniki največkrat upodabljali po naših cerkvah, je tudi sveta Neža. Ta mučenka iz prvih stoletij krščanstva je zaradi svoje mladosti in poguma, ki so ga poveličevali največji cerkveni učitelji Ambrož, Avguštin, Hieronim in Gregor Veliki, postala vzornica kristjanom vseh stoletij. Na Slovenskem skorajda ne bomo našli starejše cerkve brez njene freske ali kipa. Upodabljajo jo z jagnjetom kot Kristusovo nevesto ali nevesto božjega jagnjeta. Velja za zavetnico deviške čistosti. Njen god obhajamo 21. januarja.
Med 23 cerkvami, ki so ji posvečene na Slovenskem, je tudi božjepotna na Kumu. Nekdaj so tej gori pravili zaradi dveh božjepotnih cerkva kar Sveti Kum. Še pred vojno je dnevnik Slovenec zapisal, da je to najbolj priljubljena božja pot Dolenjcev. Tudi danes je med najbolj obiskanimi izletniškimi kraji. Pravijo mu kar zasavski Triglav. Najbrž bi težko našli enakovredno razgledno točko. Od tod se vidi pol Slovenije: od Triglava, prek Snežnika do Gorjancev in na drugi strani od sotelskega hribovja, Pohorja, Savinjskih do Kamniških Alp. Odkar je speljana iz Trbovelj prek Dobovca lepa cesta, se na ta 1219 metrov visoki vrh podaja še več občudovalcev slovenskega sveta. Takih romarjev, kakor jih opisujejo viri v preteklosti, pa dandanes skoraj ni več.

Nekoč sta na Kumu stali dve cerkvi: na prvem, višjem, vrhu je bila cerkvica sv. Jošta, na drugem pa sv. Neže. 0 njunem nastanku sta ohranjeni dve zgodbi. Prva pravi, da staju postavila bogata zakonca Jošt in Neža z Jutrovega, ki sta v davnini potovala pod Kumom. V hudi nevihti sta morala prenočevati v gozdu. Tam soju zalotili roparji in ju hoteli usmrtiti. Čudežno stajim ušla in se skrila v podzemski jami pod Malim Kumom. V zahvalo za srečno rešitev sta sezidala romarski cerkvi v čast svojima krstnima zavetnikoma.

Med Ijudskimi pripovedmi pa je znana tudi zgodba o sveti Neži in svetem Joštu, ki sta živela na Kumu. Neža je bila pastirica, Jošt pa je doma gospodaril. Nekega dne seje Neži izgubila krava. Čez skale je padla v brezno blizu Borovaka in se ubila. Ko je pastirica odkrila, kaj seje zgodilo, je začela jokati. Njene solze so tekle po skali na kraj, kjer je ležala krava. Domačini so znali pokazati okamenelo kravo in vodo, ki je blizu izvirala ter so jo imenovali kar “solzice sv. Neže”.

O nastanku prvih svetišč na Kumu ni ohranjenih poročil. Ko je Valvasor opisoval naše kraje, je bila tu že zelo obiskana božja pot. Tudi sam je poromal sem gor in nato zapisal: “Največ Ijudije na Kumu v nedeljo po sv. Jerneju. V tistem času potuje tja več tisoč Ijudi iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Hrvaškega in drugih krajev. Mnogo župnij prihaja sem v procesiji s svojimi zastavami… Pri takem velikem shodu omenjenega dne, 29. avgusta 1688, sem bil prisoten tudi sam. Tedaj so cenili število prisotnih na petdeset tisoč romarjev. Štirideset tisočjih je bilo pri spovedi in pri obhajilu in ta velika množica je povzročila, da so potočili tistega dne 140 veder vina.” Že Valvasor poroča o številnih čudežih in uslišanjih, ki so se godila na Kumu. Sem so prihajale številne zaobljubljene procesije. Ena takih je bila iz Kostanjevice na Krki. O njej pravi kronist avgusta leta 1869 takole: “Zanimivo je bilo videti romarje iz Kostanjevice, kteri vsled stare navade vsako sedmo leto na hrib prihajajo in prinašajo darov za cerkev; med temi težko svečo, ktera tehta 14 liber.” To svečo so darovali prebivalci dolenjskega mesteca v zahvalo, ker so bili rešeni velike povodnji.

Takih procesij ni več. Tudi romarjev je manj. 0 stari slavi pripovedujeta le še cerkev sv. Neže in zvonik poleg nje. Cerkvica sv. Jošta je stala na drugem vrhu. Leta 1961 se je morala umakniti RTV oddajniku. Romarska hiša, ki je stala pod cerkvijo, je 8. novembra 1948 pogorela in danes ni več sledu o njej. Ostali pa sta kapela in pokrita prižnica, ki so ju uporabljali, kadar je bila na Kumu zbrana velika množica.

Cerkev sv. Neže je danes lepo obnovljena. V njej so trije oltarji, dva marmorna, eden pa ima lesen nastavek. Od nekdanje dragocene opreme je ostalo Ie malo. Česar ni odnesel Jožef II. s svojimi reformami, ki so najbolj prizadele božjepotne cerkve, je izginilo kasneje. Zanimiva je prižnica z letnico 1662 in lepo kovano ograjo. Pred leti so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Kregarja tudi nov kor, ki se posrečeno ujema s staro arhitekturo.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Dobovec
Dobovec 18
1423 Dobovec

Telefon: 03/5639148

Dostop: z avtom do vrha.

Glavna romarska shoda: nedelja po godu sv. Neže (21. januar), zadnja nedelja v avgustu (“kumska nedelja”)

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: