oktober 2011
Domov arrow Novice arrow Mesta arrow Kostanjevica na Krki
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Prijava na Kam.si mesečnik
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Anketa
Kaj menite o foto galeriji?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48789 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kostanjevica na Krki

Natisni E-pošta

Kostanjevica na Krki

Povezani prispevki:


Kostanjevica na Krki
Ravnina okoli Šentjerneja je še toliko napeta, da se potoki izpod Gorjancev dobro odtekajo v Krko, kar pa ne drži za samo Krško polje. Prav ti potoki so potisnili Krko stran od vznožja Gorjancev in jo prisilili, da dela velik lok in da se vijuga v okljukih po ravnini.

Prav v najostrejšem okljuku je postavljena Kostanjevica na Krki - iz več razlogov zelo zanimivo mesto. Predvsem je to najmanjše slovensko mesto, kar je še posebej zanimivo oz. nenavadno zato, ker gre hkrati za najstarejše dolenjsko mesto, saj se kot mesto omenja že v listinah iz leta 1252, kot trg pa tri leta prej (sploh prvič pa že leta 1091). Leta 1961 je štela vsega skupaj 548 prebivalcev, leta 1981 pa 745 prebivalcev.

Kostanjevica na Krki
Jedro Kostanjevice je na umetnem otoku v že omenjenem okljuku Krke, kajti oba kraka rečne vijuge sta povezana s prekopom. S širnim svetom je povezana s tremi mostovi. V tako ugodnem obrambnem položaju so davni fevdalci Spanheimi postavili utrdbo (Landestrost), ki je nadzorovala prehod med Krakovskim gozdom in Gorjanci. V neposredni bližini Kostanjevice so dali sezidati tudi mogočen samostan (leta 1234) v katerega so naselili cistercijance iz Vetrinja na Koroškem.

Samostanu je pripadlo zelo obsežno območje s preko sto vasmi oz. okoli 370 podložnimi kmetijami, pa tudi obsežni gozdovi v Krakovu in na Opatovi gori. Zato ni čudno, da je spadal med najbogatejše posesti takratne slovenske krajine. Veljal pa je tudi za najpomembnejše kulturno versko in gospodarsko središče ob spodnji Krki. Leta 1785 je cesar Jožef II razpustil samostan in njegova posestva so prešla v roke verskega sklada, veliko knjig (okoli 1800) pa je dobila Licejska knjižnica v Ljubljani. Ta ogromni grad, nekdanji samostan, ki je sezidan v obliki štirikotnika je eden naših najpomembnejših kulturnih spomenikov, znan zlasti po številnih arkadah (260 arkadnih lokov), ki obdajajo velikansko dvorišče, eno izmed največjih tovrstnih dvorišč v Evropi. Nie manj znamenit ni po cerkvi s krasnimi gotskimi oboki in stebri. Med zadnjo vojno leta 1942 so partizani grad požgali in obnova se je vlekla dolga leta.

Grad vKostanjevici na Krki
Tudi mesto Kostanjevica kot središče velikega spanheimskega gospodstva je doživljalo pravi razcvet. Cvetela je zlasti trgovina, mesto je dobilo razne pravice (npr. pravica doletnega sejma) in imelo je celo lastno kovnico denarja. Po izumrtju Spanheimov je mesto pripadlo češkemu kralju Otokarju Premislu in potem je zamenjalo še več gospodarjev (Goriški grofje, Frankopani, Svibenski grofje, Celjski grofje in končno Habsburžani).

Bolj klavrni časi so se, tako kot za številna druga slovenska mesta, tudi za Kostanjevico na Krki začeli s turškimi vpadi v drugi polovici 15. stoletja (leta 1469, 1491, 1494, 1545 in nazadnje še 1563 ko sta Herbert Turjaški in Ivan Lenkovič Turke potolkla). S turškimi vpadi se je končalo obdobje relativnega blagostanja, kajti kostanjevčani tudi po tem še niso imeli miru. Težave so imeli z Uskoki, ki so vdirali v Kostanjevico iz Gorjancev in Žumberka, pa tudi kuga, lakota, požari in povodnji Kostanjevici niso prizanesli.

Kostanjevica na Krki
Zato seveda ni čudno, če Kostanjevica v Valvasorjevem času ni imela večjega pomena in kot piše Valvasor je bila večina meščanskih hiš tedaj lesenih. Hiše na otoku, ki predstavlja najstarejše jedro naselja so nanizane ob dveh vzporednih ulicah, ki se stikata na severozahodu in jugovzhodu. Eno od teh ulic domačini imenujejo Veliki plac (Ulica talcev), drugo pa Mali plac (Oražmova ulica). Drugi deli naselja so zrasli ob cestah proti Krškemu, Novemu mestu, Oštrcu in Kloštru. Težišče Kostanjevice je na Kambičevem trgu in se počasi premika proti poslopju Krajevnega urada in avtobusni postaji. Centralno naselje danes premore osnovno šolo (od leta 1789), banko, splošno ambulanto, lekarno, več trgovin in policijsko postajo. Prebivalci so zaposleni v obratih Gozdnega gospodarstva Brežice, v Iskri, v Agrokombinatu Krško, v Splošnem obrtnem podjetju Krško, v Novolesu iz Novega mesta in drugod.

Pravih kmetov je bilo leta 1982 samo še sedem. Ukvarjajo se s proizvodnjo vina, mleka in mesa, ter poljedelstvom. Med drugim gojijo tudi hmelj. Odkar so izpeljana regulacijska dela na Krki tudi poplave niso več tako pogostne kot so bile prej in od tedaj Kostanjevici ne pristoja več naziv Dolenjske Benetke s katerim se je ponašala vse dotlej. Sicer pa je Kostanjevica na Krki v celoti zaščitena in razglašena za kulturni spomenik prve kategorije. Najlepši pogled na mesto je iz zraka, saj je videti kot "bi ga človek izrezal iz nekakšne starodavne bajke". Prav to dejstvo bi moralo postati dobra osnova za razvoj turizma od katerega si tudi Kostanjevica vedno več obeta.

Samostan v Kostanjevici na Krki
Če torej za mesto kot celoto velja, da je prvovrstni kulturni spomenik, pa nekaj podobnega velja tudi za nekatere detajle oz. dele mesta. Na samem otoku je najpomembnejši umetnostni spomenik župna cerkev svetega Jakoba, verjetno pozidana že v drugi četrtini 13. stoletja kot del utrdbenih objektov ob severnam mostu. V osnovi je cerkev romanska, čeprav sta iz te gradbene faze ohranjena pravzaprav le glavni in stranski portal, ki spadata med najkvalitetnejše spomenike te vrste v Sloveniji. V timpanonu glavnega portala je slabo ohranjena slikarija iz okoli leta 1300, v timpanonu skromnejšega južnega portala pa freska Imago pretadis iz konca 15. stoletja. Na južni zunanji steni cerkve je freska sv. Krištof z angeli in donatorjem iz okoli 1350. Cerkev je bila kasneja barokizirana in tudi trije oltarji so baročni in so prinešeni iz samostanske cerkve. V osnovi gotski stolp je tudi kasneje dobil rokokojsko streho.

Pri južnem mostu je cerkev svetega Miklavža, ki predstavlja dragoceno arhitekturno in urbanistično dopolnilo naselja. Notranjščina presbiterija je z biblijskimi motivi ustrezno strukturi gotskega prostora poslikal domačin Jože Gorjup. Tudi Križani v naravni velikosti je Gorjupovo delo. Med posvetnimi stavbami na otoku velja omeniti ministerialni dvorec iz konca 15. stoletja (v katerem je od leta 1958 Lamutov likovni salon), stara mitnica je iz 17. stoletja, Bertollijeva hiša pa je iz zaeetka 20. stoletja in je znana po svoji ornamentiki na fasadi.

Samostan v Kostanjevici na Krki
Zunaj otoka je daleč najpomembnejši kulturni spomenik bivši cistercijanski samostan, ki mu domačini pravijo Grad ali Klošter. Najstarejši del samostana vključuje Marijino cerkev in ob njeno južno steno prisljonjen križni hodnik. Cerkev je odličen primer prehodnega stilnega obdobja iz sredine 13. stoletja na slovenskem. Triladijska zasnova s prečno ladjo je v koru ravno zaključena. V kripti pod korom so grobovi žene in sina Bernarda Spanheima, verjetno pa tudi Viljema Svibenjskega. Tudi ta cerkev je bila v 18. stoletju barokizirana. Steno nad glavnim vhodom je leta 1737 poslikal Franc Jelovšek.

Restavratorska dela je vodil znani umetnostni zgodovinar France Stele, najprej že leta 1929, nato pa še enkrat po vojni. Ob požigu samostana leta 1942 se je namree zrušil tudi strop v cerkvi, leta 1956 pa še zvonik.

V gradu samem danes deluje cela vrsta ustanov, med katerimi naj omenimo Tehnični muzej Slovenije s stalno zbirko o vinarstvu in vinogradništvu na slovenskem. Leta 1974 je bila ustanovljena Galerija Božidarja Jakca s stalno zbirko znanih slikarjev Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa in Zorana Ditka. Na pobudo Jakoba Savinška, Vilme Pirkovičeve in Lada Smrekarja je leta 1961 začela delovati Forma viva-mednarodni kiparski simpozij s stalno zbirko na prostem. S to zbirko je Kostanjevica še pridobila na pomenu in ugledu in tudi zaradi nje je znana daleč naokoli.

Satelitska slika Kostanjevice na Krki in okolice.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Prekmurka   | 86.61.97.xxx | 2007-07-02 20:31:40
Zelo žalostno, da je osebje v vašem turističnem kraju tako zelo neprijazno...posebaj gospe (kustese" v gradu. Zelo žalostno...zato pa ni nobene žive duše ko prideš tja. Polg tega iščeš pol ure po Kostanjevici, da najdeš pot do tja. Čisto nekaj drugega je pa Kostanjeviška jama in prijazna vodička. Malo se je potrebno bolj potrudit, da privabiš turiste ne da jih odganjaš!!!lp
kostanjevičanka   | 85.10.10.xxx | 2008-04-12 11:36:26
no jas sem doma iz kostanjevice na krki in se strinjam s tabo da je v kostanjeviški jami zelo lepo in najberž te je vodila od mojega brta žena alenka čuk ali od alenke taea ladka čuk
mee   | 89.142.234.xxx | 2008-05-09 10:53:28
mi smo šli gledat cerkev in samostan. zlo zanimivi so kipi izklesani iz lesa kr fajn...
Ajda   | 89.212.183.xxx | 2008-05-22 13:11:20
Lepo PREPISANO.
Vse iz knjige Kostanjevica na "Krki in okoliške vasi", avtorja Andreja Smrekarja, izdana leta 1982.
Vsaj vir se napiše na koncu, če se prepisuje...
tinca   | 89.212.48.xxx | 2008-09-10 22:30:45
Na splošno je marsikdo v Kostanjevici nekulturen in nesramen do turistov. Mogoče menijo, da jih obiskovalci oz turisti ogrožajo?. Vse od hostes v gradu, do galerij, zaposlenih v Mercatorju, ki namesto da so prijazne z turisti, zvijajo z očmi, če kdo izrazi kakšno "nenavadno" željo, npr. da se nareže salama na tanko. Tudi gostilne; denimo v eni jim je bilo teško prižgat luči ko jemo večerjo in pogret juho do konca-je bila mlačna in čez minuto mrzla (Žolnir). Na informativnem centru za turiste te prvo odmerijo od glave do pete in se presenečajo na vprašanje kje je kakšen e-kotiček ali cyber caffe. Kjerkoli hočeš spit kavo... vzemimo primer če si Talijanski turist.. si seveda navajen da ti macchiato (po vaše majhen makiato ali majhna kava z mlekom, ali pač? še vedno ne vem..ker nismo dobili odgovora).. si navajen da ti povsod postrežejo v mini šalčki za črno kavo, ker se ve da si talijan in da oni samo tako pijejo če povejo magično besedo makiato. ...
tinca   | 89.212.48.xxx | 2008-09-10 22:36:02
..mogoče se motim, se mi zdi da manka tekst z pohvalami ki sem ga napisala.. ker ga ne vidim na screenu.. jap, preveč sem napisala.
Urednik   | Super Administrator | 2008-09-10 22:51:17
avatar vse je objavljeno, verjetno je potrebno le osveziti kopijo v brskalniku - Ctrl+F5 navadno pomaga
tinca   | 89.212.48.xxx | 2008-09-10 22:39:28
Skratka vasica je prečudovita, idilična, vse od zgodovine, pokrajine, kulturnih dogodkov in vsebin, tudi ostalih vsebin je kar nekaj (baloning, pohodništvo, kajaki..). Imate vse, samo še pri gostoljubnosti se izboljšati in boste zakon!
denis   | 89.146.177.xxx | 2008-09-30 19:38:20
Kostanjevica na Krki ni vas temveč najmanjše Slovensko mesto
Neimenovan   | 89.142.107.xxx | 2010-07-08 18:26:45
mesto ze od leta 1250..
nastja   | 194.249.9.xxx | 2009-01-08 16:31:27
sam res!!!se popolnoma strinjam je le najmanše slo mesto!!
Ivan Sirca - pozdrav   | 91.143.220.xxx | 2009-02-06 20:44:33
Nekada davno jos 1990 godine ja i supruga smo obisli Vas lepi grad. Nemamo nikakvih primedbi, ali bi voleli da ga jos mnogo, mnogo puta jos vidimo.
matjaz janise - !germany!   | 78.42.53.xxx | 2009-05-04 21:52:06

Wohne leider in Deutschland und bin aus kostanjevica Na Krki.. Es ist immer wieder Schön meine Heimat zu sehen;-)!! Leben Gruß an alle Matjaz
matjaz janise - re: !germany!   | 78.42.53.xxx | 2009-05-04 21:53:19
matjaz janise je napisal:

Wohne leider in Deutschland und bin aus kostanjevica Na Krki.. Es ist immer wieder Schön meine Heimat zu sehen;-)!! Lieben Gruß an alle Matjaz
uroš - zelo lepo     | 92.37.1.xxx | 2009-05-05 15:22:26
tam je kul lepe stvari so tam in zelo lepe in ime je kul
triglavica   | 89.142.119.xxx | 2010-01-04 17:40:14
kje pa je napisano kej o javnih zgradbah- da so naštete
Neimenovan   | 94.140.81.xxx | 2012-04-27 12:02:38
...Leta 1974 je bila ustanovljena Galerija Božidarja Jakca s stalno zbirko znanih slikarjev Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa in Zorana Ditka....

Zoran Didek ....ne Ditek
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008
   







website counter
Real Time Web Analytics