Doma Slovenija Veliki Slovenci Hugo Wolf – skladatelj

Hugo Wolf – skladatelj

Hugo WolfV letu, ko cela Evropa praznuje dvestoto obletnico Chopinovega rojstva, se tudi Slovenci spominjamo skladatelja Huga Wolfa, ob njegovi stopetdeseti obletnici rojstva. Res je, da ga imajo za svojega tudi Avstrijci, a res je tudi, da se je 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu rodil slovenskim staršem. Oba njegova starša mama Katherina (Katarina) in oče Philipp Wolf (Filip Volk) sta imela slovenske prednike. Po očetovi strani rod izhaja iz Šentjurja pri Celju – praded se je pisal Joseph Volk. Po prihodu v Slovenj Gradec s pretežno nemškim prebivalstvom so slovenski priimek Volk zamenjali z nemškim Wolf, saj se je bila obrtniška družina (usnjarji), ki si je želela povzpeti na družbeni lestvici, skoraj prisiljena sprijazniti se s ponemčenjem. Tako tudi Hugo, kasnejši skladatelj, pravzaprav ni imel prave možnosti, da bi se naučil slovensko. 
Po končani ljudski šoli v Slovenj Gradcu je nadaljeval šolanje na gimnazijah v Gradcu, Št. Pavlu in Mariboru, vendar s tem ni imel sreče. Zato je že 15 leten odšel na Dunaj, kjer je začel študij na glasbeni akademiji, ki pa je ni končal. Življenje v velikem mestu ga je hitro potegnilo v svoj vrtinec in ga na nek način povozilo. Komaj 17 leten je zbolel za sifilisom in potem le še umiral. Njegov študijski prijatelj in glasbenik (Adalbert von Goldschmid), ki je ob večerih izvajal plesno glasbo, ga je zvabil v družbo prostitutk, pri katerih se je tudi okužil s tedaj še neozdravljivo spolno boleznijo. Podobna usoda je doletela tudi slovenskega skladatelja Antona Krisperja in še mnogo drugih.
Zaradi ekstravagantnega in neprilagodljivega značaja je živel vse prej kot umirjeno. Obdobjem neverjetne ustvarjalnosti je sledilo obdobje depresije. Zadnja leta je preživel v sanatoriju, v sifilistični blaznosti z redkimi trenutki prisebnosti. Umrl je 22. februarja 1903 na Dunaju, star komaj 43 let. Pokopan je v bližini Beethovna, Brahmsa in Schuberta; na grobu ima lep in monumentalen spomenik. Predno je duševno zbolel se je preživljal kot operni dirigent v Salzburgu, pa tudi kot glasbeni kritik pri dunajskem listu Salonblatt.

Ustvarjalnost Huga Wolfa

V svojem kratkem življenju je ustvaril več kot 300 samospevov, številna zborovska, komorna in klavirska dela ter opero Der Corregidor. Gustav Mahler, ki je bil tedaj že direktor dunajske Dvorne opere Wolfove opere ni hotel uprizoriti, saj je prav zaradi te opere prišlo do spora med skladateljema. Zato so jo na Dunaju izvedli šele po Wolfovi smrti leta 1904, potem ko se je Mahler posmrtno spravil z Wolfom. Že prej leta 1896 so jo izvedli v Mannheimu in v več drugih mestih.
Veliko večje kot za opero Der Corregidor je v svetu zanimanje za Wolfove poznoromantične samospeve in to zanimanje še kar naprej narašča. Wolfa pojejo vsi, ki kaj veljajo na področju samospeva, kajti njegova glasba zdrži vse primerjave, tudi s Schubertom in Brahmsom. Besedila za samospeve je izbiral pri pomembnih pesnikih (E. Morike, J. Eichendorf, J. W. Goethe), po katerih se tudi imenujejo cikli samospevov. Posebej velja omeniti naslednje pesmarice: Sechs Gedichte von Scheffel, Goethe Liederbuch, Spanisches Liederbuch, Italienisches Liederbuch. Wolf je znan tudi po skladbi za godala, imenovani Italijanska senerada in po simfonični pesnitvi Penthesilea.

V praznovanje 150 obletnice rojstva Huga Wolfa se z obsežnim programom vključuje tudi Wolfovo rojstno mesto Slovenj Gradec. Številne prireditve so strnili v cikel Wolfovo leto. Prireditve razen prve, ki se je že zgodila v skladateljevi rojstni hiši bodo potekale na drugih lokacijah. Skladateljevo rojstno hišo bodo namreč preuredili in jo spremenili v muzej, hkrati pa bo občina v njej vzpostavila tudi mednarodni dokumentacijski in informativni center Hugo Wolf in uredila dvorano za koncerte samospevov. Slovenjgraško društvo Huga Wolfa, ki ga vodi Marko Košan je že leta 2003 počastilo skladateljevo stoletnico smrti in tako postavilo Slovenj Gradec na svetovni glasbeni zemljevid. Letos naj bi s serijo koncertov, recitalov in večerov samospevov pod skupnim naslovom Wolf povezuje 2010, še bolj poživili kulturni turizem v Slovenj Gradcu.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Objave iz iste kategorije: