Doma Slovenija Veliki Slovenci Jože Gostič

Jože Gostič

portret Jože Gostič

Tenorist Jože ali Josip Gostič se je rodil 5. marca 1900 v Stari Loki pri Škofji Loki, umrl je 25. decembra 1963 v Ljubljani. Ker se je družina kmalu preselila v Homec pri Domžalah, se kot rojstni kraj največkrat navaja Homec. Bil je eden izmed največjih slovenskih opernih pevcev, ki je prav toliko kot v Sloveniji, če ne še bolj, poznan na Hrvaškem, predvsem v Zagrebu. Pravzaprav ga imajo tudi Hrvatje nekako za svojega in od tod tudi ime Josip.

Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške imata novonastali državi veliko težav pri urejanju in reševanju odprtih vprašanj. V teh okoliščinah je umetnik, kakršen je bil Jože Gostič, ki ga oba naroda dejansko imata za svojega, začel igrati pomembno povezovalno vlogo. To dejstvo zelo izrazito prihaja do izraza po letu 2000, to je od stote obletnice umetnikovega rojstva naprej. Od tedaj dalje se namreč vsako leto v mesecu marcu zvrsti cela vrsta prireditev v eni in drugi državi, takoimenovani Gostičevi dnevi. Tudi letos je bilo tako in to že sedmič.

Med organizatorji prireditev vsa leta nastopajo Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Slovensko narodno gledališče (SNG) Opera in balet Ljubljana in Opera HNK Zagreb. Med prireditvami, ki so se zvrstile letos velja omeniti dva slavnostna koncerta opernih arij (eden v ljubljanski operi in eden v Kulturnem domu France Bernik v Domžalah) s solisti zagrebške in ljubljanske opere, v ljubljanski operi je bila izvedena tudi Verdijeva opera Traviata in v Slovenski filharmoniji opera Ptičar Karla Zellerja z zborom in orkestrom Consortium musicum. V cerkvi Marijinega rojstva je vsako leto spominska maša. Letos jo je daroval nadškof dr. Perko, ki je v pridigi predstavil Gostiča tudi kot vernega človeka, ki nikoli, tudi v svinčenih časih, ni skrival svoje vere. Več glasbenih dogodkov se je zgodilo tudi v Zagrebu. Tam so izvedli dve operi: Pietra Mascagnija Cavalerio rusticano in Ruggiera Leoncavalla Glumači.

Jože Gostič je študiral petje na Konservatoriju v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je na Dunaju. V ljubljanski operi je debitiral l. 1929 kot Lenski v operi Evgenij Onjegin P. I. Čajkovskega. Tu je nastopal do l. 1937, ko je postal prvi tenorist Opere v Zagrebu. Tam je zelo razširil svoj repertoar, predvsem v dramski heroični smeri. Ves ta čas je pogosto nastopal tudi v Ljubljani in na drugih velikih odrih Evrope (Dunaj, Milano, Pariz, Salzburg, London, Barcelona, Praga). V sezoni 1951/52 je bil celo član dunajske Državne opere. Gostič je bil operni pevec velikih kvalitet; po lepoti glasu, po obsegu repertoarja in po prepričljivosti nastopa velja za enega izmed največjih tenoristov svojega časa. Zelo verjetno pa se ga največ ljudi spominja po izjemno lepem petju cerkvenih pesmi v številnih cerkvah po Sloveniji.

Povezane objave: