Domov arrow Novice arrow Mesta arrow Šentjur
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Šentjur

Natisni E-pošta

Šentjur
Šentjur
Sv. Jurij (god 23. aprila), vojak in mučenec iz Kapadokije v Mali Aziji (u. ok. 303), je zelo češčen svetnik v vseh krščanskih deželah. O njegovi priljubljenosti na Slovenskem pričuje okoli 40 župnijskih cerkva in skoraj toliko podružnic. Po njem so poimenovani številni kraji. Jurjevo je veljalo za začetek pomladi, kar so nekdaj praznovali s koledniškimi obhodi, zlasti v Beli Krajini. Jurjevanje se danes v Sloveniji ponovno oživlja.

Šentjur
Šentjur

Kraji, poimenovani po sv. Juriju

Joža Glonar v svojem Poučnem slovarju, prvem slovenskem enciklopedičnem slovarju (1931–1933), navaja celo nad 60 krajevnih in zemljepisnih imen izvirajočih od sv. Jurija. Dvanajst krajev z imenom Sv. Jurij in dva Št. Jurij je v letih 1948–1955 doživelo raznovrstne spremembe imena. Sv. Jurij pri Celju so preimenovali v Šentjur pri Celju, danes za uradno ime kraja velja Šentjur. Med preimenovanimi kraji omenimo še Sv. Jurij pod Kumom, ki je  leta 1952 postal Podkum. Po letu 1991 so nekaterim krajem povrnili staro ime. Tako je danes prleški Videm spet Sveti Jurij ob Ščavnici, Podtabor pri Grosupljem pa Št. Jurij. Poleg njiju lahko na zemljevidu najdemo še kraje Sv. Jurij (občina Rogatec), Sveti Jurij (občina Rogašovci), Šentjur na Polju (občina Sevnica), Šentjurij na Dolenjskem (občina Mirna Peč) in Šentjurje (občina Ivančna Gorica).

Šentjur – rojstni kraj dinastije Ipavec – po Ipavčevi poti

Pogled na ž. c. Sv. Jurija v Šentjurju, v ozadju p. c. Marije sedem žalosti na Botričnici
Pogled na ž. c. Sv. Jurija v Šentjurju, v ozadju p. c. Marije sedem žalosti na Botričnici
V letu 2008 je minilo 100 let od smrti Benjamina (24. 12. 1829 – 20. 12. 1908) in Gustava (15. 8. 1831 – 20. 8. 1908) Ipavca. Šentjurčani so, zavedajoč se pomena družine Ipavec in zapuščine, ki sta jo zapustila predvsem brata Benjanim in Gustav, leto 2008 poimenovali Ipavčevo leto. Del življenja slovenskih rodoljubov in nekatere kulturne znamenitosti Šentjurja lahko spoznamo na Ipavčevi poti, ki se prične na železniški postaji in zajema župnijsko cerkev Sv. Jurija, s katero je povezana prva omemba kraja v listini iz leta 1340 kot Sv. Jurij pri Anderburgu (vicario ecclesie sancti Georgii in Anderburch). Sedanja župnijska cerkev je bila dograjena leta 1721. Z obzidja za cerkvijo se odpre lep razgled po bližnji in daljni okolici. Nedaleč od tam stojita muzej Rifnik in Ipavčeva hiša. V njej si lahko ogledamo stalno razstavo o življenju in delu glasbenikov. Ipavčeva pot se zaključi z obiskom groba skladateljev Ipavcev in borca za severno mejo Franja Malgaja (1894–1919), prav tako šentjurskega rojaka.

Po šentjurski pokrajini do Sv. Rozalije

Kipi skladateljev Ipavcev v Šentjurju na Zgornjem trgu
Kipi skladateljev Ipavcev v Šentjurju na Zgornjem trgu
Izmed podružničnih cerkva župnije Šentjur pri Celju omenimo le cerkev Sv. Rozalije v Zlatečah pri Šentjurju (do leta 1953 se je kraj imenoval Sv. Rozalija), severozahodno od Šentjurja, na griču med vasema Lokarje in Zlateče. Z imenitno lego na 369 m n. v. ter impresivno notranjostjo je priljubljena točka za nedeljske izlete domačinov. Cerkev zgrajeno v 17. stol. krasi čudovit glavni oltar iz leta 1667 s kipom sv. Rozalije. Cerkveni ladji na jugu so leta 1764 prizidali kapelo Sv. Antona Padovanskega, freske v njej so delo Franca Jelovška.

Ne prezrite

Vhodni portal v Ipavčevo hišo s trto modre kavčine
Vhodni portal v Ipavčevo hišo s trto modre kavčine
Dostop
Šentjur, mestno naselje na bregovih Voglajne v Voglajnskem gričevju, leži ob cesti in železniški progi Celje–Grobelno. Avtocesto A1 iz smeri Ljubljana zapustimo na izvozu za Dramlje, Šentjur, Rogaška Slatina in Podčetrtek.

Župnija
Šentjur pri Celju, Ul. skladateljev Ipavcev 14, 3230 Šentjur, tel. 03/749-17-20.

Nedeljske svete maše in romarski shodi
Nagrobnik Gustavu Ipavcu z verzi Antona Aškerca
Nagrobnik Gustavu Ipavcu z verzi Antona Aškerca
Nedeljska sv. maša je v župnijski cerkvi Sv. Jurija v soboto zvečer ob 18.30, v nedeljo dopoldne ob 7h in 9h. Nedeljska sveta maša je tudi ob nedeljah ob 10.30 izmenično tudi po podružnicah: pri Sv. Ahacu v Stopčah, pri Sv. Mariji sedem žalosti na Botričnici, pri Sv. Primožu in Felicijanu na Primožu pri Šentjurju ter pri Sv. Rozaliji na Zlatečah pri Šentjurju. Pri Sv. Rozaliji so v letu 2009 romarske svete maše prvo nedeljo v avgustu (2. 8.), septembru (6. 9.), oktobru (4. 10.) in novembru (1. 11.) ob 10.30.

Preberite si
Notranjost ž. c. Sv. Jurija v Šentjurju
Notranjost ž. c. Sv. Jurija v Šentjurju
Boldin, Aleksandra (ur).  2007. Vodnik po poteh naravne in kulturne dediščine od Pohorja do Bohorja. Šentjur: Razvojna agencija Kozjansko.
Grdina, Igor. 2002. Šentjur: Šentjur v času, čas v Šentjurju. Šentjur: Krajevna skupnost.
Grdina, Igor. 2002. Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Slovenec sem, od zibeli do groba: v spomin na Gustava in Benjamina Ipavca ob 100. obletnici njune smrti. 2008. Šentjur: Občina.

Spletne strani:
http://zupnije.rkc.si/sentjur-pri-celju/, http://www.sentjur.si/, http://www.turizem-sentjur.com/ in http://www.sen.sik.si/ipavci/

Zemljevidi
Zlateče pri Šentjurju s cerkvijo Sv. Rozalije
Zlateče pri Šentjurju s cerkvijo Sv. Rozalije
S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in hrvaškem Zagorju: turistična karta za kolesarje, 1 : 50.000. Šentjur: Razvojna agencija Kozjansko, 2006.
Občina Šentjur pri Celju: turistična karta. Šentjur pri Celju: Občina, 1997.
Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana: Mladinska knjiga, 109/A1.

Tradicionalna prireditev
• Šentjurjevo v mesecu aprilu


Kulturna in sakralna stavbna dediščina
Kip sv. Rozalije v glavnem oltarju p. c. Sv. Rozalije
Kip sv. Rozalije v glavnem oltarju p. c. Sv. Rozalije
Zgornji trg. Obcestno naselje z relativno strnjeno obulično pozidavo pritličnih in nadstropnih trških hiš z dominantnim ambientom cerkve, župnišča in kaplanije na južnem, vedutno izpostavljenem delu naselja.
Rojstna hiša Benjamina in Gustava Ipavca. Nadstropna, štiriosna stavba z renesančnim jedrom in klasicistično zunanjščino iz leta 1827 ter vrtno ureditvijo Josipa Plečnika.
Rojstna hiša Josipa Ipavca. Pritlična, ob ulici petosna stavba s klasicistično zunanjščino in notranjščino z začetka 19. stol.
Železniška postaja. Ob progi nekdanje Južne železnice je bila leta 1846 postavljena železniška postaja St. Georgen. Poleg postaje stoji veliko leseno skladišče. Po 2. svetovni vojni so bili prigrajeni pomožni prostori.

Avtor: Alenka Veber

Povzeto po mesečniku Ognjišče

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

mesto  Šentjur pri Celju  Štajerska 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008