Slovenj Gradec

Pravzaprav bi tudi Slovenj Gradec lahko “postarali”, če bi hoteli, saj današnji Slovenj Gradec vključuje tudi dosti starejši Stari trg oz. Colatio, kakor so ga imenovali Rimljani. Korenine tega naselja segajo namreč v 1. do 4. stoletje A.C. in je bilo pomembna postojanka ob rimski cesti Celje (Celeia) – Celovec (Virunum). Če bi šli še nazaj v zgodovino bi na Grajskem hribu nad današnjim Starim trgom lahko našli sledi tedaj že keltiziranih Ilirov in nedaleč stran od tu, na obronkih Pohorja, v Legnu in na Gradišču, bi našli najstarejše sledove človekove naselitve v Mislinjski dolini stare že skoraj 2500 let. O tem priča ilirsko grobišče in utrjeno bivališče. Prvotna naselbina pod grajskim hribom – Stari trg – ni imela prostora za nadaljno rast in širitev. Zato so Andechs-Meranci ustanovili sredi doline novo naselje Slovenj Gradec. V nasprotju z nemškim Gradcem so ga imenovali Windisch-Gräz. Novo naselje je vsekakor začelo nastajati pred letom 1180, in sicer na rahli vzpetini, ki jo s treh starni obdajajo tri reke oz. potoki: Mislinja, Homščica in Suhadolnica. Naselbina se je kmalu izoblikovala v cestni trg, ki se je proti obojim mestnim vratom koničasto zoževal. Šele leta 1251 je naselje dobilo tržne pravice in tam nekje med 1253 in 1267 je postalo mesto. To se je zgodilo v času ko je celotno območje bilo v posesti oglejskih patriarhov – znan je zlasti patriarh Bertold Andeški – in pred prehodom lastništva v roke Habsburžanov. Slovenj graška dolina je bila najbolj severna in najbolj oddaljena posest oglejskih patriarhov. Šele leta 1407 so Slovenj Gradec z Mislinjsko dolino priključili Štajerski. Od cvetočega trgovsko-obrtnega mesta sta se poslovila patriarh in 200 letna oglejska oblast in od tedaj dalje Slovenjgradčani ne vedo več ali so Korošci ali Štajerci. Ime je naselje dobilo po starejši naselbini na grajskem hribu, za katerega je dokazano, da je obstajalo že v letu 1091 in se je imenovalo Gradec. Na novi lokaciji so imenu Gradec dodali še pridevnik Windisch tako da se je vedelo, da gre za slovensko naselje. Novo naselje, ki je začelo nastajati na prostorni ravnici je imelo mnogo več prostora, kot staro naselje – Stari trg. Zato ni čudno, da se je tudi tržna funkcija kaj hitro preselila v Slovenj Gradec. Poleg tega je v Slovenj
Gradcu cvetela tudi trgovina, znamenit pa je tudi po zelo stari kovnici denarja, ki je stala na Grajski gmajni pred vhodom v Elizabetino cerkev. Šele pod deželnimi knezi v 14. in 15. stoletju je mesto dobilo polno mestno avtonomijo. Z obzidjem so mesto obdali oz. zavarovali v prvi polovici 14. stoletja. Ostanki tega obzidja so še vidni. V obzidju je bilo dvoje vrat in sicer v smeri proti Vitanju in proti Dravogradu. Mogočno obzidje pa mesta ni moglo obvarovati pred številnimi vpadi Turkov pa tudi ne pred Madžari in Francozi. V Slovenj Gradec so Turki pridrli bodisi na poti na Koroško bodisi tedaj, ko so se vračali iz Koroške. To se je dogajalo zlasti pogosto v desetletju med letom 1470 in 1480 pa tudi kasneje v 16. stoletju. Še manj je moglo obzidje obvarovati Slovenj Gradec pred požari, da o boleznih in kobilicah sploh ne govorimo. Prav zaradi požarov je mesto na zunaj videti mlajše kot je v resnici. K sreči pa je – vsem nesrečam navkljub – ohranilo prvotni mestni koncept, za katerega so značilne številne ambientalne vrednote in kvalitete. Med temi moramo omeniti številne enonadstropne meščanske hiše z več metrov širokimi fasadami, nadzidkom nad pritličjem in medzidki na strehah. Vse to so značilnosti tudi nekaterih drugih srednjeveških spodnještajerskih ter vzhodnokoroških trgov in mest. Mestna hiša, kupljena 1612 je dobra predstavnica našega meščanskega stavbarstva iz 16. stoletja. Med baročnimi meščanskimi stavbami sta posebej znani rojstna hiša skladatelja Huga Wolfa (znan zlasti po samospevih) in dom znanih slovenjegraških slikarjev Straussov. Župna cerkev sv. Elizabete je v ladji romanska, prezbiterij, zakristija, severna kapela in zvonik pa so gotski: obe južni kapeli sta baročni. Oprema je deloma delo domačih slikarjev in kiparjev (Franc Mihael Strauss, Janez Andrej Strauss, Janez Jurij Mersi, Mihael Scobl). Posebej je treba omeniti tudi domačega mizarja Nidermair-ja. Od tujih mojstrov je treba omeniti J.J.Schoya iz Gradca (Graz) in pozlatarja V.Karcherja iz Celovca. Baročni zvon ima letnico 1693. Tik ob župni cerkvi stoji cerkev svetega Duha, nekdanja mestna špitalska cerkev. Na zunaj je za njo najbolj značilna skrilasta streha s stolpičem, v notranjosti pa je znamenit prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom iz okoli 1420 leta. Severna stena prezbiterija je poslikana s freskami, ki v 27 prizorih prikazujejo pasijon. Naslikal jih je baročni slikar Andrej iz Ottinga na Bavarskem, okoli leta 1455.
Nekoliko mlajša (iz konca 15. stoletja) je ornamentalna slikarija na temenu ladijskega oboka in figuralna slikarija na slavoloku. Glavni oltar je izdelal leta 1776 že omenjeni J.J.Mersi, leto mlajša oltarna slika pa je delo J.A. Straussa. Na stranskih oltarjih pa so slike izdelek nekaj starejšega slikarja domačina M. Scobla. Vcerkvi je nekaj kipov in drugih predmetov še precej starejših od omenjenih slik. Župnišče ob cerkvi je postalo znamenito zaradi imenitne zbirke, ki jo po župniku Sokliču imenujemo kar Sokličeva zbirka oz. Sokličev muzej. V tem muzeju so se znašli številni imenitni eksponati iz bljižne in daljne okolice Slovenj Gradca od gotskih plastik in slik slikarjev Straussov do zapuščine pripovednika Ksaverja Meška. Nasploh je treba ugotoviti, da je kulturno umetniški potencijal Slovenj Gradca v določenih obdobjih daleč presegal pomen Slovenj Gradca kot središča Mislinjske doline s toliko in toliko prebivalci in s takšno in takšno ekonomsko močjo. Zdi se da Slovenjgradčani tudi dandanes preživljajo takšno obdobje. Prepričan sem, da za Slovenj Gradec ne bi vedelo toliko ljudi ne v Sloveniji, ne v nekdanji Jugoslaviji in ne v svetu, če Slovenj Gradec ne bi izžareval tolikšne umetniške moči. Tudi danes deluje plejada slikarjev med katerimi je potrebno omeniti K. Pečka, Tisnikarja in Repnika. V mestu deluje poleg Umetnostnega paviljona še galerija. Javnosti je znan zlasti Umetnostni paviljon po številnih razstavah med katerimi je bila najbolj odmevna mednarodna razstava pod okriljem Združenih narodov ob proslavi 800 letnice Slovenj Gradca. Razstava je imela naslov Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Nekakšno zlato obdobje v umetnosti je Slovenj Gradec preživljal tudi v 17. in 18. stoletju, ko je bil pravo središče likovne dejavnosti. Številni slikarji in kiparji so imeli tu svoje delavnice ali pa so prihajali ustvarjati v Slovenj Gradec za krajši čas. Njihova dela je moč najti daleč naokoli po Štajerskem in Koroškem. Poleg umetnosti so na rast in utrip mesta uplivali seveda tudi številni drugi dejavniki med katerimi je potrebno omeniti zlasti prometne poti. Leta 1829 je do Slovenj Gradca pripeljala cesta iz Velenja skozi Hudo luknjo, kar je zelo dvignilo pomen tega mesta. Postajal je vse bolj pomembno trgovsko in prometno vozlišče. Leta 1848 je bilo ustanovljeno sodišče, leta 1869 dobi Slovenj Gradec okrajno hranilnico in posojilnico in leta 1899 je bilo dograjeno poslopje bolnišnice. Tega leta je stekla tudi železnica po Mislinjski dolini, ki je imela še posebej velik vpliv na razvoj Slovenj Gradca. Žal so jo leta 1968 ukinili in dve leti zatem tudi fizično odstranili. Danes vemo, da je bila to huda napaka. Mimo tega je treba omeniti, da je Slovenj Gradec znamenit tudi po tem, da sta se v njegovi bližini končali obe svetovni vojni. Boji za Koroško po prvi svetovni vojni so namreč segli tudi do Slovenj Gradca. Žal pa je plebiscit leta 1920 odtrgal Koroško od slovenskega zaledja. Tudi druga svetovna vojna se je v teh krajih zavlekla tja do 15. maja 1945. Sovražnik je tu doživel zadnji poraz.
Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Aljaževa pot od doma do doma

Razgledna sprehajalna pot Kopa

Pot kamna

Slovenska planinska pot

Kraška učna pot od Lebice do Krupe

Nežina pot

Po Groharjevi poti

Pleterska pot

Cankarjeva literarna pot

Učna pot Breza

Velikolaška kulturna pot

Po Jurčičevi poti

Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja

Učna pot Samostanski hrib

Pot Triglavske Bistrice
Resslova pot po Krakovskem gozdu

Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras

Kobariška zgodovinska pot

Baragova pohodna pot
Krekova pot – Leskovec (721 m), Brunk (557 m)

Gozdno-turistična pot Plešivec

Kamnoseška učna pot

Šolska pot dedkov in babic

Slomškova romarska pot

Bernekerjeva pot

Čez Most po modrost

Vegova pot

Rilkejeva pot

Kettejeva pot

Iz Babnega Polja do Goričic

Iški vintgar

Podružnična cerkev Marije Snežne (Marija Snežna nad Avčami)

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev (Sv. Trije Kralji v Sl. goricah)

Bazilika Matere usmiljenja (Mati milosti v Mariboru)

Župnijska cerkev Matere božje (Puščava)

Podružnični cerkvi sv. Ane in sv. Volbenka (Leše nad Prevaljami)

Župnijska cerkev Marije Snežne (Solčava)

Župnijska cerkev sv. Janeza Nepomuka (Razkrižje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Spodnja Idrija)

Župnijska cerkev Marijinega rojstva (Primskovo na Dolenjskem)

Župnijska cerkev Marije vnebovzete (Devica Marija v Polju)

Župnijska cerkev svetih Treh kraljev (Vrh Svetih Treh Kraljev)

Podružnična cerkev sv. Ane (Ledinica pri Žireh)

Župnijska cerkev sv. Lucije (Dražgoše)

Podružnična cerkev Device Marije ‘pri kapelci’ (Kropa)

Podružnična cerkev Svetega Duha (Sveti Duh ob Jezeru)

Župnijska cerkev Matere božje (Breg ob Savi)

Župnijska cerkev Karmelske Matere božje (Češnjice)

Podružnična cerkev Device Marije (Dolenja vas pri Krškem)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok nad Sevnico)

Župnijska cerkev Marijinega imena (Kalobje)

Podružnična cerkev sv. Lucije (Sveta Lucija v Studenicah)

Župnijska cerkev Čenstohovske Matere božje (Kostrivnica)

Župnijska cerkev sv. Roka (Sv. Rok pri Rogatcu)

Župnijska cerkev Sv. Duha (Sv. Duh na Ostrem vrhu)

Podružnična cerkev sv. Areha (Sv. Areh na Pohorju)

Župnijska cerkev sv. Jožefa (Studenci v Mariboru)

Župnijska cerkev Sv. Trojice (Sv. Trojica v Sl. Goricah)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Jeruzalem)

Župnijska cerkev Marijinega obiskanja (Polenšak)

Župnijska cerkev sv. Bolfenka (Kog)

Podružnična cerkev Sv. Trojice (Sv. Trojica v Lendavskih goricah)

Podružnična cerkev sv. Hieronima (Sv. Hieronim na Nanosu)

Podružnična cerkev Marije vnebovzete (Šmarje pri Sežani)

SaPodružnična cerkev Marijinega imena (Méngore)

Romarska cerkev Matere božje (Svete Višarje)

Podružnična cerkev Marije vnebovzete (Zagozdac)

Župnijska cerkev Marije vnebovzete (Fara pri Kočevju)

Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja (Velika Slevica)

Bazilika Žalostne Matere božje (Stična)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Dobrova)

Župnijska cerkev Matere božje (Ljubno)

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja (Bled)

Podružnična cerkev sv. Petra (Sv. Peter nad Begunjami)

Župnijska cerkev sv. Ane (Tunjice)

Župnijska cerkev Marijinega rojstva (Homec pri Kamniku)

Podružnična cerkev sv. Lenarta (Krtina)

Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega (Štanga)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Žebnik)

Župnijska cerkev imena Marijinega (Sv. Planina)

Bazilika Lurške Matere božje (Brestanica)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok v Brežicah)

Podružnična cerkev Matere božje (Svete gore)

Župnijska cerkev sv. Eme (Sv. Ema)

Podružnična cerkev sv. Križa (Gora Oljka)

Podružnična cerkev Device Marije (Oberšljan)

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja (Kostanjevica)

Bazilika Marijinega vnebovzetja (Sveta gora)

Župnijska cerkev sv. Zenona in Marijinega imena (Marijino Celje nad Kanalom)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Tolmin)

Župnijska cerkev sv. Jožefa (Ricmanje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Repentabor)

Župnijska cerkev Matere božje (Podgorje v Rožu)

Kapela Lurške Matere božje (Lurd pri Šentjerneju)

Podružnica Matere božje (Zaplaz)

Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja (Nova Štifta pri Ribnici)

Župnijska cerkev Rožnovenske Matere božje (Tomišelj)

Župnijska cerkev Marije Pomočnice (Rakovnik)

Podružnična cerkev sv. Roka (Dravlje)

Župnijska cerkev Oznanjenja Devici Mariji (Velesovo)

Podružnična cerkev sv. Jošta (Sv. Jošt nad Kranjem)

Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu (Brezje)

Podružnična cerkev Sv. Trojice (Sv. Trojica na Vrhniki)

Podružnična cerkev sv. Križa (Križna gora nad Ložem)

Župnijska cerkev Marije Zvezde (Nova Štifta pri Gornjem Gradu)

Podružnična cerkev Matere božje (Kokarje)

Župnijska cerkev Marije Nazaret (Nazarje)

Bazilika Matere božje (Petrovče)

Podružnična cerkev sv. Ane (Teharje)

Župnijska cerkev sv. Marije in sv. Marjete (Sladka Gora)

Podružnična cerkev Device Marije (Devica Marija na Pesku)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Olimje)

Župnijska cerkev sv. Marije (Ptujska Gora)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Turnišče)

Župnijska cerkev sv. Petra (Sv. Peter na Kronski gori)

Podružnična cerkev sv. Križa (Sv. Križ pri Dravogradu)

Podružnična cerkev sv. Uršule (Uršlja gora)

Podružnična cerkev sv. Križa (Gradišče pri Vipavi)

Podružnična cerkev svetih Primoža in Felicijana na Planini (Sv. Primož nad Kamnikom)

Podružnična cerkev Matere božje (Šmarna gora)

Župnijska cerkev svetih Kozme in Damijana (Krka na Dolenjskem)

Podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverija (Vesela Gora)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Žalostna gora pri Mokronogu)

Podružnična cerkev Marijinega rojstva (Trška gora pri Novem mestu)

Podružnična cerkev Kraljice presvetega rožnega venca (Stopno pri Škocjanu)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Tri Fare)

Samostanska cerkev Matere božje na Stari gori

Podružnična cerkev sv. Antona (Sv. Anton v Idriji)

Župnijska cerkev Marijinega prikazanja (Strunjan)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Vreme)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Vreme)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Slavina)

Samostanska cerkev Žalostne Matere božje (Mirenski Grad)

Podružnična cerkev sv. Križa (Kojsko)

Župnijska cerkev Srca Jezusovega (Drežnica)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Grad v Prekmurju)

Župnijska cerkev Marijinega imena (Ruše)

Župnijska cerkev sv. Pankracija (Stari trg pri Slovenj Gradcu)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah)

Župnijska cerkev Marije Pomočnice (Zágorje pri Pilštajnu)

Podružnična cerkev sv. Jožefa (Sv. Jožef v Slovenski Birstrici)

Podružnična cerkev Matere božje (Brinjeva gora)

Podružnična cerkev Marije sedem žalosti (Predjama)

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete (Prihova)

Sv. Pavel nad Vrtovinom

Podružnična cerkev sv. Križa (Sv. Križ nad Belimi Vodami)

Cerkev Marije Snežne (Svetina nad Celjem)

Župnijska cerkev sv. Jožefa (Sveti Jožef v Celju)

Kapela sv. Križa (Kalvarija v Reziji)

Podružnična cerkev Lurške Matere božje (Gradišče pri Grižah)

Župnijska cerkev sv. Križa (Perava v Beljaku)

Župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija (Radmirje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Lesce)

Podružnična cerkev sv. Benedikta in Žalostne Matere Božje (Tabor v Podbrezjah)

Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja (Crngrob pri Škofji Loki)

Župnijska cerkev Marije vnebovzete (Grebinj)

Podružnična cerkev sv. Lucije (Skaručna)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Žalostna gora pri Preserju)

Podružnična cerkev Device Marije (Sveto mesto pri Žvabeku)

Podružnična cerkev Kraljice miru (Kurešček)

Podružnična cerkev povišanja sv. Križa (Sv. Križ pri Ribnici)

Podružnična cerkev sv. Neže (Kum)

Kapela Marije Pomagaj (Tamar)

Kapela Žalostne Matere božje pod Veselo goro (Šentrupert)

Podružnična cerkev sv. Ane (Sv. Ana v Leskovcu)

Podružnična cerkev Matere dobrega sveta (Slinovce)

Kapela Marije Snežne (Kredarica)

Župnijska cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega (Davča)

Podružnična cerkev sv. Lovrenca, mučenca - božja pot smuške Marije (Smuk nad Semičem)

Podružnična cerkev sv. Volbenka (Volbenk v Poljanski dolini)

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja (Smrečje)

Župnijska cerkev Marije Brezmadežne (Kokra)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Primskovo)

Župnijska cerkev sv. Katarine (Lom)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Mekinje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Zgornji Tuhinj)

Sv. Marjeta v Žlebeh

Sv. Jožef v Ljubljani

Samostanska cerkev Marije Pomagaj (Križanke)

Podružnična cerkev Marijinega obiskanja (Rožnik)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Kopanj)

Podružnična cerkev sv. Lucije (Dole pri Polici)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok pri Žužemberku)

Podružnična cerkev sv. Ane (Sv. Ana nad Ribnico)

Župnijska cerkev Marijinega rojstva (Sv. gora nad Litijo)

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev (Brunk)

Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (Marija Gradec)

Župnijska cerkev Naše ljube Gospe rožnovenske (Črešnjice)

Župnijska cerkev Sv. Trojice (Zgornja Polskava)

Podružnična cerkev Svetega Duha (Stara Gora pri Sv. Juriju)

Podružnična cerkev sv. Ignacija (Sv. Ignacij na Rdečem Bregu)

Župnijska cerkev sv. Ožbalta (Ožbalt ob Dravi)

Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega (Sv. Anton na Pohorju)

Podružnična cerkev sv. Vida (Sv. Vid v Strehovcih)

Župnijska cerkev Marijinega darovanja (Tabor nad Vrabčami)

Kapela Lurške Matere božje - Plače

Podružnična cerkev sv. Martina - Šilentabor nad Zagorjem

Podružnična cerkev Marijinega rojstva

Gradišca pri Črnotičah

Dolina pri Celovcu

Romarska cerkev Marija Gradec

Robanov kot – dolina blagoslovov

Krajinski park Zgornje Idrijce

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Krajinski park Rakov Škocjan

Triglavski narodni park

Po poteh Robanovega Joža

Krajinski park Nanos

Park Škocjanske jame

Krajinski park Polhograjski dolomiti

Črnomelj

Kočevje

Kobarid

Kostanjevica na Krki

Slovenj Gradec

Žužemberk

Žiri

Velenje

Sežana

Litija

Ljutomer

Metlika

Ravne na Koroškem

Šempeter v Savinjski dolini

Sveti Trije Kralji v Slovenskih Goricah

Šentrupert

Šentjur

Sveti Vid

Prevorje

Miklavž pri Ormožu

(Sv.) Valburga

Šentlambert

Pišece

Štanjel

Gornji Grad

Zagorje ob Savi

Župnijska cerkev ‘Naše ljube Gospe na Zilji’ (Marija na Zilji)

Hrastnik

Trbovlje

Ljubljana

Destrnik

Veliki Nerajec

Domačija kot čevljarski muzej v Turnišču

Rojstna hiša Janeza Jalna

Šturmajce v Gorenji Kanomlji

Etno hiša v Ravnem Dolu

Vukova domačija

Babičev mlin v Veržeju

Jalnova hiša na Rodinah

Bloško jezero

Cerkniško jezero

Velenjsko jezero

Gradiško jezero