Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Jeruzalem
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Jeruzalem

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje

Jeruzalem
Na zadnjem gričevju, preden se gorice spustijo v panonsko nižino ob Muri, leže najlepši kraji Štajerske in Slovenije. Franc Ksaver Meško, doma od bližnjega Sv. Tomaža, je zapisal o tej pokrajini, da je "dežela, čudovita kakor iz sanj". Takrat, ko se med skrbno obdelanimi vinogradi sprehodimo, ali popeljemo po vijugasti cesti vrh gričev in poslušamo pesem klopotcev, ki naznanjajo skorajšnjo trgatev, se nam zazdi, da je tukaj ostal košček rajskega sveta. Najbrž je prav ta lepota, ki je dar Stvarnika in sad človeške delavnosti, spodbudila pobožne križnike, da so postavili na najvišjem vrhu teh goric (341 m) prvo svetišče - pravijo, da je bil to stolp - in vanj podobo Žalostne Matere božje. Sliko so prinesli vitezi križarskega reda prav iz Jeruzalema v Ormož in po njej naredili kopijo za Jeruzalem. Od tod tudi ime kraja.

Zgodovina Jeruzalema ni bila vedno tako mirna in lepa, kakor bi človek pričakoval ob vsem lepem, ki ga tu doživi. V začetku 13. stoletja je Friderik Ptujski podaril ozemlje Velike Nedelje in okrog kasnejšega Jeruzalema viteškemu križniškemu redu. Pobožni vitezi so zaznamovali življenje ljudi in krajev dolga stoletja vse do danes: poskrbeli so za duhovni in kulturni razvoj preprostega ljudstva in jih tako med drugim naučili tudi vinogradništva. Na vrhu jeruzalemskega griča med Ormožem in Ljutomerom so postavili stolp in vanj dali kopijo Marijine podobe iz "pravega" Jeruzalema. Križniki so bili vojaški red in so te kraje večkrat branili pred različnimi roparskimi tolpami, ki so prihajale iz Ogrske, Hrvaške in Turčije. Še zdaj je pri Jeruzalemu znan tako imenovani Babji klanec, kjer naj bi leta 1664 domačinke ugnale turško četo, ki se je prek Jeruzalema vračala iz bitke pri Monoštru. Miklavškemu župniku Martinu Starihi pa so po letu 1704 nadeli celo ime Zmagovalec (Victoriosus), ker je tu premagal Kruce, ki so z Ogrskega vdrli na Štajersko. Ob vojskah pa so tukajšnje kraje bičale tudi bolezni. Kuga, ki ni izbirala ljudi in krajev, je pustošila tudi v Jeruzalemu in okolici. Prav zaradi nje pa je Jeruzalem dobil lepo baročno cerkev.

Napisa na kamnu, vzidanem v cerkveni ladji, in tisti pod sliko, obešeno nad zakristijskimi vrati jeruzalemske cerkve, pripovedujeta o začetkih zidave. Sredi 17. stoletja je kuga hudo razsajala med Ijudmi v okolici. Zato sta se zakonca Janez in Marija Saloma Drumpič (Drumplitz), lastnika gornjeradgonskega gradu, odločila, da na kraju, kjer je stal stolp s kapelo Žalostne Marije, postavita cerkev njej v čast. Ko je kuga ponehala, so 15. julija leta 1652 položili temeljni kamen in jo posvetili jeruzalemski Materi bolečin. Že čez tri mesece (na god sv. Uršule) je bila v novi cerkvi, ki je obsegala današnji prezbiterij, prva maša. Svetišče so posvetili šele veliko pozneje, 26. aprila 1717.V tem času je doživelo še nekaj prizidav (ladja 1678, zvonik 1700 in v 18. st. stranska kapela), predvsem pa je bilo obogateno z lepimi oltarji.

Danes ima jeruzalemsko svetišče štiri oltarje. V glavnem je slika jeruzalemske Žalostne Matere božje, ki naj bi bila narejena po vzoru tiste, ki je v pravem Jeruzalemu na Kalvariji. Njen nastanek postavljajo okrog leta 1680. Stranska oltarja sta posvečena Brezmadežni in sv. Barbari. Posebna dragotina cerkve je čudovita prižnica, ki jo na spodnjem delu krasijo kipi evangelistov, na zgornjem pa kipi angelov, ki drže v rokah pasijonske simbole (sulico, hizop, kocke, bič...). Na steni prižnice visi še ena slika Žalostne Marije, ki jo postavIjajo v leto 1678. Jeruzalemska cerkev ima le eno stransko kapelo, posvečeno sv. Ani, z oltarjem, ki je lepo rezbarsko delo. Oltar skupaj s sliko postavljajo v drugo četrtino 18. stoletja.

Mnogi, ki se danes po "vinski cesti" pripeljejo sem, se ustavijo tudi v cerkvi. Med njimi niso le ljubitelji dobre kapljice in turisti, ki občudujejo razgled do Blatnega jezera, ampak tudi častilci, ki opravijo pobožnost.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad 2275 Miklavž pri Ormožu 38.
Satelitska slika Jeruzalema in okolice.

Dostop:


z vozili.

Glavni shod:


bela nedelja.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Ormož  romarska pot  sv. Žalostna Mati božja  Štajerska  škofija Maribor 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008