Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Bolfenka
Na skrajnem vzhodnem delu našega narodnega ozemlja, kjer se Slovenske gorice že stezajo proti hrvaškemu Medžimurju, leže kraji, ki jim po lepoti ni para. Od Ptuja, Ormoža do Ljutomera se preliva mehka pokrajina z griči in dolinami, kakor da bi jo slikal mojster vseh mojstrov, najboljši med vsemi slikarji. Skrbno obdelana polja, gozdovi in – najsvetejše, kar premore ta svet: vinogradi, dajejo obiskovalcu vtis, da je Stvarnik hotel tukaj pričarati košček obljubljene dežele – Kanaana tudi za Slovence.
Ko je leta 1199 Friderik Ptujski s pomočjo križniškega reda iztrgal Ogrom ozemlje okoli Velike Nedelje, Ormoža in Središča, je opustošeno področje podaril križnikom z nalogo, da ga varujejo in obnovijo. S prihodom teh vitezov je vsa bližnja in daljna okolica gospodarsko in duhovno močno zaživela. Prva listina, ki govori o dušnopastirskem delu križnikov, je bila napisana 26. januarja leta 1236. Takrat je salzburški nadškof Eberhard potrdil, da pripada velikonedeljska cerkev in župnija, ki sta jo darovala ptujska plemiča Friderik in Hartnid, križniškemu redu. V to veliko župnijo je sodilo veliko vasi in zaselkov. Dušno pastirstvo je bilo težko in zahtevno, zato so se počasi iz te župnije ustanavljale nove kaplanije in pozneje župnije, kjer so živeli duhovniki, ki so bili ljudem pomočniki v dušnih pa tudi v gmotnih stiskah. Tako so se razvile v samostojne župnije: Ormož, Središče, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, Sv. Lenart, Svetinje in Sv. Bolfenk na Kogu.
Kog je razloženo in izrazito vinogradniško naselje, kamor pridemo po lepi cesti iz Središča ob Dravi. Leži na dveh slemenih in ga zato sestavljata naselji Veliki in Mali Kog. Po vojni se je “izgubilo” prvotno ime: Sv. Bolfenk, ostal je le še drugi del: Kog. Na teh gričih raste najboljša trta, ki rodi grozdje, iz katerega pridobivajo tukajšnji vinogradniki prvovrstna vina.
Pravijo, da so v davnini tukajšnje plodno gričevje pokrivali obširni bogati gozdovi. Šele sčasoma so jih ljudje skrčili in začeli zemljo obdelovati. Križniški vitezi so prebivalstvo naučili dela v vinogradu. Več kamnitih sekir in rimski denar sicer pripovedujejo o starejših naseljencih, vseeno pa je prav ta doba najbolj zaznamovala Kog. Za ljudi je bilo daleč ob nedeljah in drugih priložnostih, ko so morali v župnijo v Veliko Nedeljo. Iz takih duhovnih potreb so na kogovskem griču najprej postavili sliko, nato kapelico in nazadnje cerkvico sv. Bolfenka. Temu svetniku, ki je ljubil samoto, so navadno postavljali kapelice in zidali cerkve v pustih in neobljudenih krajih v spomin na njegovo dolgoletno bivanje v gozdu in puščavi.
Na kraju, kjer je današnja župnijska cerkev sv. Bolfenka, je že leta 1607 stala kapela. Skoraj osemdeset let pozneje so tu začeli zidati večjo cerkev. Pobudo za to je dal Matija Mihael Sager, župnik pri Sv. Miklavžu. Leta 1688 je bila s prostovoljnim delom in prispevki okoliških ljudi dokončana. To cerkev so večkrat prezidavali. Leta 1750 so prizidali dve stranski kapeli, leta 1881 pa povečali prezbiterij. Svojega rednega duhovnika so dobili šele leta 1788, prvega pravega župnika pa sto let kasneje. Ta cerkev je doživela pravi ognjeni krst ob koncu druge svetovne vojne. Bila je bombardirana in razdejana, saj je bila v teh krajih fronta ob prodiranju rdeče armade. Skoraj štirinajst let so se morali ljudje zbirati v župnišču in šele leta 1958 jim je uspelo cerkev zopet obnoviti.
Današnja cerkev nima velikega umetniškega bogastva, vse to je bilo požgano in uničeno. Za ljudi pa ima veliko dragocenost: to je kip sv. Antona, puščavnika. Ta priljubljeni ljudski svetnik, ki ima na Slovenskem čez 50 cerkva, je ob župnijskem zavetniku sv. Bolfenku pridobil med ljudmi kot priprošnjik za zdravje pri ljudeh in živini, izredno čast. Na “antunovo” je tu največji praznik.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Kog – Cerkev sv. Bolfenka« (EŠD 2891), s statusom: spomenik lokalnega pomena. Datacija po registru: zadnja četrtina 17. stol., 1683-1689, sredina 18. stol., 1750, tretja četrtina 20. stol.
Register jo opisuje takole: »Cerkev sestavljajo ladja z zvonikom nad vhodnim delom, velik prezbiterij, bočni kapeli in zakristija. Zgrajena je bila 1683-1688 na mestu kapele iz 1607, kapeli so dozidali 1750. Ob koncu vojne 1945 je bila zrušena in nato rekonstruirana (do 1959).«
Lega: Cerkev stoji v jedru razloženega vinogradniškega naselja Kog na hribu.
V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Jastrebci – Spominska plošča Kerenčičevi družini (približno 1,3 km); Miklavž pri Ormožu – Cerkev sv. Miklavža (približno 3,1 km); Hermanci – Dvorec Temnar (približno 3,6 km).
Cerkev oskrbuje Župnijska cerkev sv. Bolfenka. Urnik maš se pri takih cerkvah spreminja s cerkvenim letom in letnim časom, zato se pred obiskom splača preveriti oznanila ali poklicati župnijo.
Izvirni zapis glavnega romarskega shoda ne navaja. O žegnanju, praznovanju zavetnika in drugih romarskih srečanjih v tekočem letu obvešča župnija v oznanilih, kjer so objavljene tudi morebitne spremembe ur.
Kontakt in obisk
Župnijska cerkev sv. Bolfenka
2276 Kog
Telefon: (02) 713 70 06
Dostop: z vozili do cerkve. Glavnishod: “antunovo” (nedelja po godu sv. Antona Puščavnika, 17. januarja).
Kontaktni podatki so iz izvirnega zapisa; pred obiskom jih preverite pri župniji.
