Doma Izleti Romarske cerkve Brunk

Brunk

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev

Brunk

Brunk je vasica na zadnjem grebenu, preden se dolenjsko gričevje spusti k Radečam in strugi Save. Leži na nadmorski višini 561 metrov in ima izjemno lego, saj se vidi, kakor bodo povedali prijazni vaščani, skoraj polovica Slovenije od Gorjancev do Uršlje gore. Kraj ima zaradi sončne lege veliko sadja, v starih zapisih pa pripovedujejo, da je bilo pobočje nekoč v celoti posajeno z vinsko trto. Tudi zdaj je videti lepe vinograde, večina pa jih je bila, kot kaže, od Valvasorjevih časov naprej opuščenih. Ljudje so se na tej odlični razgledni in zato tudi obrambni točki naseljevali že v prazgodovini. To potrjujejo odkritja prazgodovinskih gomil v bližnjem gozdu. V srednjem veku je bil v bližini t.i. Novi grad, nemško Ober-Erkenstein. Prek Brunka je vodila cesta iz notranjosti Dolenjske (iz Mirnske doline) v Radeče, zato je bil kraj vedno prehoden in obiskan. O vsej zgodovini kraja pa ne bi vedeli kaj dosti, če ne bi na Brunku stal eden najpomembnejših spomenikov slovenske verske in kulturne preteklosti: cerkev sv. Treh kraljev. Lega vrh hribovitega grebena, mogočni zvonik s sicer preprosto, a slikovito koničasto streho, razvaline kapele in cerkvena ladja zgovorno opozarjajo na minule čase in ljudi, ki so Brunk imeli za poseben kraj.

Cerkev na Brunku je posvečena svetim Trem kraljem in je podružnica župnije Radeče. Njena velikost kaže, da ni bila sezidana le za prebivalce male vasice z manj kot desetimi hišami v senci njenega zvonika, ampak za večje potrebe. O njej izvemo iz pisanja Primoža Trubarja, župnika v bližnji Loki pri Radečah. V svojem spisu leta 1558 se spominja pridige, ki jo je imel 28 let pred tem v Šmarčni pri Loki. V njej je nasprotoval zidavi nove cerkve na hribu nad Kompoljami, ker se je zanjo ogrevala “ena baba”. Tam omeni takole: “Glih taku ena druga baba je hotela imejti, da bi se bila ta tretja cerkev gori na Bruniki per tih Treh kralih zidala.” Iz tega pisanja zvemo, da sta okrog leta 1530 na Brunku stali že dve cerkvi, ki ju poznamo tudi danes: manjša, posvečena Materi božji, in večja Trem kraljem. Med drugo svetovno vojno je Brunk in z njim cerkev doživel žalostno usodo: Nemci so kraj napadli, mežnarijo in ljudi v njej zažgali, v cerkvi so imeli hlev, zvonik so zaminirali, del se je zrušil na Marijino cerkev in uničil njen strop. Danes le še goli zidovi s kamnitim okrasjem opozarjajo na njeno nekdanjo lepoto.

Cerkev sv. Treh kraljev na Brunku je, kakor jo opisujejo umetnostni zgodovinarji, poznogotska stavba s triladijskim prostorom in velikim prezbiterijem. V celoti je obokana, sodi pa v skupino tako imenovanih gotskih dvoranskih cerkva, ki jih imamo iz tega časa na Slovenskem kar lepo število (Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Šentrupert…). Pravijo pa, da se v njeni gradnji že napovedujejo novi časi in drugi umetnostni tokovi. Prostorska in gradbeniška razkošnost, predvsem pa grb, vzidan nad oltarjem v severni ladji, povesta, da so bili dobrotniki in graditelji cerkve grofje z Novega gradu. Kamnita plošča v ladji opozarja, da so najbrž v njej tudi pokopani. Brunška cerkev pa je znamenita še po drugem: to je njena notranja oprema. V petih oltarjih in njihovem okrasju se skriva ustvarjalnost človeškega duha vse od pozne gotike prek renesanse do rokokoja. V njej je pustil svoje sledi neznani srednjeveški rezbar v čudoviti upodobitvi Marije z Jezusom, ali pa beneški slikar Paolo Rossini iz konca 18. stoletja, ki se je na svojo sliko križanja podpisal. Glavni oltar, ki sodi v skupino zlatih oltarjev, ima celo letnico nastanka v kronogramu -1684. Relief Treh modrih v tronu pa je še gotsko renesančnega značaja…

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnijski urad Radeče
Starograjska ulica 18
1433 Radeče

Telefon: (03) 568 81 69

Dostop: z vozili do cerkve.

Glavna shoda: nedelja po treh kraljih (6. januarja), nedelja po antonovem (15. januarja).

[wpgmza id=”5″ marker=”70″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: