Vsebina:
Župnijska cerkev svetih Treh kraljev
Med božičnimi prazniki ima posebno mesto 6. januar, ki nosi v cerkvenem koledarju dve imeni. Uradno mu pravimo praznik Gospodovega razglašenja, ali grško epifanija, kar pomeni razodetje, prikazanje.
Drugo ime za praznik je sveti trije kralji. Ljudje so namreč hoteli vedeti, kdo so bili ti modri, koliko jih je bilo in kakšna so bila njihova imena. V zahodnoevropski krščanski tradiciji se je ustvarila podoba treh kraljev, ki so prišli z Vzhoda. Že v 6. stoletju jih predstavi rokopis iz Ravene: Boltežar nosi kadilo, Melhior daruje miro, Gašper zlato. V 11. stoletju, posebno pa po križarskih vojnah, so postali še bolj slavni. Njihove relikvije, o katerih se Cerkev ni nikoli uradno izrekla, da so pristne, so postale cilj češčenja romarjev od vsepovsod. Relikvije je v Carigrad prinesla cesarica Helena, od tam so prišle v Milano in tu jih je vzel cesar Friderik Barbarossa ter odnesel v Köln, kjer jih hranijo še danes. Trije kralji so postali zavetniki popotnikov in romarjev. Priporočali so se jim za srečno smrt in ozdravljenja od božjasti. V Köln na Renu (Kelmorajn), kjer so vsakih sedem let izpostavili v češčenje njihove relikvije, so od 14. stoletja naprej radi romali tudi naši predniki in prenesli češčenje teh mož tudi na Slovensko.
Na Kranjskem je bila v 17. in 18. stoletju posebno sloveča božja pot Sveti Trije Kralji na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi. Vrh je raztresena hribovska vas tako, da na vzvišenem hribu, visokem 884 metrov, samevata le cerkev s pokopališčem in župnišče. Nekoliko nižje so naokrog raztresene posamezne domačije. Pogled po okoliškem hribovju, travnikih, senožetih, njivah in bujnih gozdovih prijetno pomirja obiskovalca, ko si pod lipo oddahne in se razgleda po lepi naravi. Marsikdo, ki ima rad miren sprehod v naravi, zaide sem. Nekoč je bilo tu vse bolj živahno, posebno ob romarskih shodih. Pravijo, da so sem radi prihajali prosit za zdravje in za blagoslov pri živini.
Cerkev svetih Treh kraljev na Vrhu je prvič omenjena že leta 1560. To je bila gotska cerkvica, verjetno nič večja kakor ona pri Materi božji v Smrečju (tudi to so v 18. stoletju večali). Romarji, ki so prihajali k Mariji v Smrečje ali k Trem Kraljem, so obiskali obe. Sloves in razmah božje poti na Vrhu se je začel v dobi nemirne reformacije, ko so v zmedi nove vere, ki so jo oznanjali nekateri duhovniki, preprosti verni ljudje iskali gotovosti v pobožnostih. Ker je bilo romarjev vedno več, so se v drugi polovici 17. stoletja odločili za večjo cerkev. Sedanja stavba je bila postavljena leta 1698. To je razmeroma dolga in ozka ladja s prezbiterijem, ki je po zadnji obnovi v letu 1996 zopet zaživela v svoji prvotni lepoti. Zaključek prezbiterija s tremi stranicami kaže na to, da so verjetno gradbeniki porabili del zidovja stare cerkve. Notranjščina z oltarji je baročna. Izročilo pravi, da so razkošne kamnite oltarje, ki jih krase leseni kipi, prinesli po razpustitvi kartuzije v Bistri. Grb nad oltarno nišo nakazuje, da je oltar nastal v kulturnem ozračju škofjeloškega gospostva. Strokovnjaki domnevajo, da so oltarji nastali v delavnici mojstrov Mihaela Kuša in Luka Misleja. Nastanek glavnega oltarja postavljajo v leto 1700. V preteklosti sta bila stranska oltarja posvečena sv. Jožefu in Mariji Pomočnici, a so v hudih letih druge svetovne vojne vanju postavili Srce Jezusovo in Marijino. Pravijo, da je to škodovalo romanjem, saj so ljudje sem radi prišli tudi zaradi Marije Pomočnice. Ker ni bilo več njene podobe, so prenehali. Iz prvotne cerkve se je ohranil gotski Marijin kip, ki ga zdaj hrani Narodna galerija.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Vrh – Sv. Trije Kralji
Vrh Sv. treh Kraljev 7
1373 Rovte
Telefon: (01) 750 10 09
V upravi iz Žirov:
Župnija Žiri
Jobstova cesta 34
4226 Žiri
Telefon: (04) 510 50 00
Dostop: z avtom do cerkve.
Glavni shod: mališmaren (8. september), sv. trije kralji (6.januar).
[wpgmza id=”5″ marker=”216″ zoom=”11″]