Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje

Natisni E-pošta

Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje
Zahvaljujoč srečnemu naključju se Dolenjska in z njo vsa Slovenija danes lahko ponaša še z enim, po obsegu sicer majhnim, a zelo simpatičnem muzejem na prostem pri kartuziji Pleterje pod Gorjanci. V začetku 90. let so se namreč ujeli interesi kartuzije, ki je želela del svoje dodatne ponudbe (predvsem informacijsko prodajno službo) prestaviti izven samostanskih zidov in interesi novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je želel ohraniti nekaj stavb, zapisanih propadu. Medtem ko je na zavodu zorel idejni načrt muzeja na prostem je samostan Pleterje kupil Kegljevičevo hišo v vasi Ostrog, ki je bila zaradi svojih karakteristik ovrednotena kot kulturni spomenik.
Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje
Na lokacijo muzeja je bila prestavljena jeseni leta 1990, vsa dela na njej pa so bila zaključena šele naslednjo pomlad. V tlorisu pravokotna, pritlična in neometana Kegljevičeva hiša je sestavljena iz žaganih in tesanih hrastovih brun. Streha je dvokapna, s tem da je sleme na obeh koncih zaključeno s čopom. Razporeditev prostorov v notranjosti hiše je bolj ali manj klasična. V veži s črno kuhinjo kot osrednjim prostorom sta zidana samo krušna peč in del zidu. V njej je tudi velik pleten obok ("šija"), ki lovi dim. Iz veže je možen dostop v vse ostale prostore v hiši. Največji prostor je "hiša", z letnico 1833 nad vhodom. V njej je v celoti ohranjena in obnovljena krušna peč in tudi vsi predmeti v hiši so avtentični iz domačega šentjernejskega okolja. To velja tudi za pohištvo, opremo in orodje zunaj hiše. Zraven "hiše" je majhna kamra. Na nasprotni strani veže je še ena mala soba in klet, v kateri so tla iz zbite gline.
Pri postavljanju hiše je bilo treba skoraj vsa okna v celoti zamenjati in prav tako staro neustrezno cementno kritino s slamo. Hiša, ki sedaj služi muzejski in izobraževalni dejavnosti je zaščitena kot etnološki spomenik.

Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje
Naslednje leto (1992) so skupaj s kartuzijo odkupili in na lokacijo muzeja prestavili še Baničevo hišo iz Mihovega 16. V nekdanji velikosti obnovljena hiša sedaj funkcionira kot sprejemna stavba. Njena posebnost je nadkrit prostor, ki je tudi namenjen sprejemu obiskovalcev. V tem prostoru stoji tudi lončarsko vreteno, na katerem izdelujejo lončene izdelke. Pravokotna hiša je v celoti lesena in sestavljena iz bukovih brun. Lesena okna je bilo treba tudi pri tej hiši zamenjati, dobila pa je tudi prejšno slamnato kritino. Preurejena notranjost sedaj služi sprejemu obiskovalcev in predstavitvi domačih obrti, razširjenih v tem delu Dolenjske, predvsem lončarstva in pletarstva.

Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje
Za tema dvema domačijama je bil na lokacijo muzeja leta 1996 postavljen še kozolec, toplar iz Ločne v Novem mestu. Kozolec na dva okna je postavljen tako, da je z gankom in stopnicami obrnjen na dvoriščno stran. Tudi kozolec je doletela temeljita prenova, predvsem je bilo treba salonitne plošče zamenjati s slamnato kritino. Enaka sprememba je doletela tudi lesene svinjake, ki so naslednje leto "prišli" na lokacijo muzeja iz vasi Javorovica. Istega leta, torej leta 1997 je muzej dobil še sanitarije, ki so na zunaj videti kot stranišče "na štr bunk".

Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje
Z muzejem upravlja upravnik, ki je v pogodbenem razmerju tako s kartuzijo Pleterje, kakor tudi z novomeškim zavodom. Pri tem pa mu ne eden ne drugi ne zagotavlja redne mesečne plače – deluje kot privatnik, oziroma kot samostojni podjetnik v kulturi. Žal pa prihodki od vstopnine in prodaje izdelkov domače obrti ne zadoščajo za spodobno življenje upravnika; deloma tudi zato ne, ker se domačini iz Šentjerneja in okoliških krajev ne morejo sprijazniti s plačevanjem vstopnine.
Iz dneva v dan akutnejša postaja tudi problematika vzdrževanja objektov, saj so s tem povezani veliki stroški. V tem trenutku je najbolj kritična dotrajana streha na kozolcu. Prošnje za pomoč, poslane na več naslovov, so naletela na gluha ušesa. Namesto pomoči so pošiljatelja preusmerili na cerkev, češ, da objekti stojijo na cerkveni zemlji. Nekaj prihodka oziroma zaslužka prinašajo, kakor se čudno sliši, le šolske skupine, ki se jih največ zvrsti v maju in juniju. Ogled muzeja v povprečju traja tri ure in naenkrat si ga lahko ogleda le ena šola. Ogled vključuje tudi demonstracijo izdelave lončarskih izdelkov, peko kruha itd. Že samo to dejstvo govori za to, da bi bilo na vsak način treba najti sredstva za vzdrževanje objektov, za informacijsko dejavnost, za mentorje itd.

Največ obiskovalcev si želi muzej ogledati ob sobotah in nedeljah in prav zato se upravnik ukvarja z mislijo, da bi bil muzej odprt samo ob vikendih. Ob tem je na dlani, da bi vsekakor moral prevladati širši interes, posebej tudi zato, ker Slovenija nima reprezentativnega nacionalnega muzeja na prostem in posebej tudi zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Zelo slab vtis bodo dobili obiskovalci iz Evrope, ko bodo videli, kako mačehovsko ravnamo z našo dediščino. Pri tem ne gre pozabiti, da dveh tako imenitnih zanimivosti kot sta kartuzija Pleterje in muzej na prostem, takorekoč na isti lokaciji, po Evropi ni veliko najti.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  domačije  Šentjernej 
Komentarjev
Dodaj novIšči
jozica.celcar@gmail.com   | 86.61.110.xxx | 2007-10-08 17:44:42
Zares škoda, da muzej ni odprt v nedeljo.Ogledala sem si cerkev . Kar toplo mi je bilo pri srcu ob pogledu na samostan iz oddaljenega hribčka.
mimi   | 89.142.120.xxx | 2007-11-27 13:45:40
z očitom greva večkrat tja s kolesom.
Šef   | 89.142.149.xxx | 2008-08-30 00:41:55
Muzej je odprt od srede do nedelje od 100 do 160. Skozi celo leto! Za skupine po predhodnem dogovoru odpto tudi izven delovnega časa.VABLJENI!
Mateja   | 89.142.183.xxx | 2008-12-19 10:44:32
Z družino smo si skupaj s prijatelji iz tujine pogledali muzej, ki nas je vse navdušil. Otroci se še danes spominjajo muzejskih živali, narava je poleti čudovita, tišina, ki jo zagotavlja območje Samostana Pleterje, pa je tisto, kar enostavno vsakega prepriča. Vse pohvalu upravitelju muzeja.
karmen   | 217.72.78.xxx | 2009-02-09 19:17:35
zakaj ne pripravite kakšnih delavnic za otroke npr. peka kruha v krušni peči
robi   | 89.143.29.xxx | 2009-10-02 15:32:42
bilo je tam zelo lepo bil sem sam tam noter apak se mi je dopalo
nism janez   | 86.61.62.xxx | 2012-05-22 15:39:55
jst morm pa referat narest o tem muzeju sej ne da je kej narobe z njim sam starinski predmeti so mi osebno dokaj nezanimivi ja to je komentar brez pomena
Sef   | 46.164.8.xxx | 2012-06-20 22:46:10
Muzej je ze nekaj let odprt cisto vsak dan, poleti od 90 do 170 ure, pozimi od 100 do 160!
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008