Domov arrow Vsi blogi
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Mar 10
2009

Anton Ingolič

Posted by svetlana in Slovenijapisateljna danasnji danMariborLjubljanaFrancija

   

Anton Ingolič, slovenski pisatelj, se je rodil 5. januarja 1907 v Spodnji Polskavi blizu Pragerskega, v občini Slovenska Bistrica. Po končani maturi v Mariboru je na francoski Sorboni študiral francoščino, nato pa še slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Služboval je kot gimnazijski profesor na Ptuju, nato še v Mariboru in Ljubljani. V svojih profesorskih letih je zelo dobro spoznal mladino, zato je napisal kar nekaj mladinskih romanov, kot so: Gimnazijka, Tajno društvo PGC ali pa Mladost na stopnicah. Poleg pedagoškega dela je tudi veliko potoval in vse to opisoval v svojih romanih, novelah, povestih in črticah. Snov je zajemal iz kmečkega in mestnega življenja, pa tudi iz zgodovine. Za svoje življenjsko delo, ki obsega več kot sedemdeset naslovov, je leta 1978 prejel Prešernovo nagrado.

Pisatelj Anton Ingolič je umrl na današnji dan, 11. marca 1992, v Ljubljani.

Mar 09
2009

Mrzlica

Posted by Desty in Untagged 

Mrzlica, (1119 m) vrh v osrednjem severnem delu Posavskega hribovja med Čemšeniško planino in dolino Savinje, ter Celjsko kotlino in Zasavjem. Na severozahodu pod vrhom je planinski dom. Na Mrzlici so prvo kočo postavili 1899, sedanj »Planinski dom na Mrzlici« pa je bil zgrajen 1963. Na bližnji Štorovi ravni stoji »Poldetova koča«, ob kateri je spominsko znamenje planincem narodnim buditeljem.

Severna pobočja so večinoma porasla s bukvijo. Na južnih in zahodnih pobočjih so krčevine s travniki in pašniki, ki segajo vse do vrha planine in so domnevni ostanki nekdanjih pašnih planin. Pobočja so naseljena s samostojnimi kmetijami ali v obliki gručastih zaselkov do nm.v. 800 m.

Mrzlica je v zadnjih nekaj letih postala izredno priljubljena izletniška točka, posebej za obiskovalce iz Savinjske doline in Zasavja. S svojimi 1122 metri nadmorske višine je druga najvišja gora zasavskega hribovja in z nje je, tako kot s Kuma, izjemen razgled, saj so vsi bližnji vrhovi precej nižji.
Po nekaterih podatkih naj bi bila koča na Mrzlici celo najbolj obiskana planinska postojanka v slovenskem sredogorju. Kočo upravlja planinsko društvo Trbovlje in nudi 67 ležišč v 18 sobah. Tudi za najmlajše je poskrbljeno, saj so na travniku pred kočo številna igrala, ki so ponavadi dobro vzdrževana.
Koča sama je nekoliko pod vrhom Mrzlice (okrog 30 metrov) in na vrh vodi strma pot skozi gozd. Na vrhu je razgledna plošča, ki nam omogoča dobro orientacijo.

Mar 09
2009

Vodnikov trg

Posted by svetlana in pesnikmestna hisaLjubljanagrad

   

Ko se mimo Rotovža odpravimo proti Študentski ulici, ki vodi na Ljubljanski grad, se nam na levi strani odpre pogled na Vodnikov trg. Nekoč je tu stal škofijski licej z licejsko knjižnico. Po potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, pa so ga zaradi prevelikih poškodb podrli in prostor namenili tržnici. Trg so poimenovali po slovenskem pesniku Valentinu Vodniku, ki je bil na škofijskem liceju profesor in ravnatelj. Njegov spomenik na trgu stoji še danes, s hrbtom obrnjen proti tržnici, saj je nekoč za njim stal škofijski licej.

Danes je na Vodnikovem trgu osrednji del ljubljanske tržnice. Na lesenih stojnicah prodajajo sadje in zelenjavo domači pridelovalci, na kovinskih stojnicah pa podjetniki ponujajo domače, predvsem pa uvožene pridelke. Na tržnici ponujajo tudi sadike rož in zelenjave,  sveče, izdelke iz tekstila, obutev in pa suho robo ter druge izdelke domače obrti.

Mar 08
2009

Trnovo

Posted by svetlana in pesnikmuzejLjubljanicaLjubljanacerkevarhitekt

 

Trnovo, prav tako kot Krakovo, nekoč ljubljansko predmestje, leži ob reki Gradaščici, ki je naravna meja med naseljema. Čez Trnovski most pridemo do Trnovske cerkve oz cerkve sv. Janeza Krstnika, v kateri naj bi France Prešeren prvič uzrl Julijo Primicovo, tu pa je kot duhovnik kar nekaj let služboval Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj. V Trnovem stoji tudi hiša slovenskega arhitekt Jožeta Plečnika in v njej je danes muzej Plečnikove zapuščine. V gledališču KUD France Prešeren vsako leto priredijo festival Trnfest, gledališče pa je znano tudi po zabavni in duhoviti Impro ligi.

Nekoč so bili v Trnovem veliki zelenjavni vrtovi in branjevke so z ročnimi vozički dovažale solato na Vodnikov trg, v zimskem času pa so se ukvarjale z klekljanjem čipk.

Na koncu Trnovega, kjer se Gradaščica izlije v Ljubljanico pa je arhitekt Jože Plečnik nekdanje pristanišče, Trnovski pristan, uredil v čudovito sprehajališče.
Mar 07
2009

Dan žena

Posted by svetlana in Slovenijana danasnji danmnenje

 

Na današnji dan, 8. marca, praznujemo Dan žena, mednarodni praznik žensk. Pobudo zanj je dala nemška socialistka Clara Zetkin in prvič so ga praznovali 18. marca 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. V Sloveniji so prvi praznovali Dan žena v Zagorju ob Savi in na Jesenicah. Praznovanje so prestavili na 8. marec, v spomin na velike ženske demonstracije v ZDA, ko so ženske zahtevale volilno pravico.

Prvi koraki h enakopravnosti žensk v Sloveniji.  Že leta 1897 je začel izhajati prvi ženski časopis Slovenka, ki ga je urejala Marica Bartol, mati slovenskega pisatelja Vladimirja  Bartola . Marija Urbas je kot prva Slovenka diplomirala iz filozofije na univerzi v Gradcu.  Mimogrede, prva ženska na svetu, ki je doktorirala, je bila Elena Lucrezia Cornaro, ki je doktorirala na univerzi v Padovi daljnega 25. junija 1678 leta.

Mar 06
2009

Lili Novy

Posted by svetlana in zgradbapesnikna danasnji danLjubljana

 

Lili Novy, pesnica in prevajalka, je umrla na današnji dan, 7. marca 1958, v Ljubljani. Rodila pa se je 24. decembra 1885 v Gradcu kot Lili pl. Haumeder, v bogati plemiški družini, očetu avstrijskemu plemiču in materi iz premožne slovenske meščanske družine. Ko ji zgodaj umre oče, se z materjo preselita h dedu v hišo na Starem trgu 11 a, ki stoji ob Ljubljanskem gradu . Ded je bil tudi prijatelj pesnika Franceta Prešerna, ki je v tistem času ustvarjal v hiši na bližnji Rožni ulici.

Lili Novy je sprva pesnila v nemškem jeziku, kasneje pa tudi v slovenskem, tako da je postala dvojezična pesnica. Izdala je zbirko pesmi Temna vrata, po njeni smrti pa je izšla še zbirka pesmi Oboki. Pisala je tudi za otroke in mladino: Mojca in živali, Pika poka, Majhni ste na tem velikem svetu. Bila je tudi odlična prevajalka. Sprva je prevajala pesmi Otona Župančiča v nemščino, nato pa še Sonetni venec, Franceta Prešerna.

Mar 05
2009

Josip Stritar

Posted by svetlana in Slovenijapisateljpesnikna danasnji danLjubljana

   

Josip Stritar, slovenski literarni kritik, pisatelj in pesnik, se je rodil na današnji dan, 6. marca 1836, v Podsmreki pri Velikih Laščah. Po maturi na ljubljanski gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral klasično jezikoslovje in tam je preživel tudi večino svojega življenja. Za razliko od Josipa Murna in Dragotina Ketteja, ki sta živela in ustvarjala v revščini, se je Josipu Stritarju kar dobro godilo, predvsem po zaslugi premožnih staršev dunajskih srednješolcev, ki so ga zelo cenili, saj je bil eden najboljših domačih učiteljev. Stritar je bil uglajen, miren, pameten in spravljiv človek, zaradi česar je bil zelo dobro zapisan tudi pri profesorjih.

Njegovo prvo literarno delo je bilo spremna razprava za prvi ponatis Poezij Franceta Prešerna, za kar sta ga leta 1866 pridobila Fran Levstik in Josip Jurčič. Po tem začetku pa je začel pisati kritike, eseje, pesmi in pripovedi, urejal pa je tudi literarni  časopis Zvon. Leta 1873 je postal suplent, to je namestnik ali profesorski pripravnik, nato pa tudi profesor na Dunaju. Leta 1901 se je upokojil in se preselil v Rogaško Slatino, kjer je živel vse do svoje smrti, 25. novembra 1923.

Mar 04
2009

Hostel številka 1 na svetu

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijaLjubljana

Hostel številka 1 na svetu

 

Nedaleč stran od Narodnega muzeja Slovenije in Sokolskega doma stoji zelo zanimiva, v močno rdečo in vijolično barvo odeta zgradba. To je ljubljanski hostel Celica, ki stoji na Metelkovi ulici. Nekoč so bili tu vojaški zapori, ki so jih postavili leta 1882  in po njih je hostel Celica tudi poznan po celem popotniškem svetu, kajti pri obnovi zgradbe, so ohranili 20 celic, ki imajo še vedno rešetke na oknih in vratih. Celo zgradbo so umetniško preoblikovali, pri čemer je sodelovalo več kot osemdeset domačih in tujih umetnikov. Projekt obnove sta omogočila Mestna občina in študentska organizacija Ljubljana. Hostel Celico uvrščajo med najsodobnejše hostle v Sloveniji, Lonely Planet, ki je založnik turističnih vodnikov, pa je Celico, v rubriki »Hippest  hostels« ali najpopularnejši hostli, uvrstil na prvo mesto na svetu.

Mar 03
2009

Josip Murn Aleksandrov

Posted by svetlana in SlovenijaPrimorskapesnikna danasnji danLjubljanaGorenjska

 

Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik, se je rodil na današnji dan, 4. marca 1879, v Ljubljani, kot nezakonski sin Marije Murn iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem. Zaradi revščine, v kateri sta živela, je Josipa pri štirih letih prevzela materina daljna sorodnica, s katero sta se preselila v ljubljansko cukrarno, kjer je Murn preživel večino svojega življenja.

Tu je spoznal še ostale tri predstavnike moderne: Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Otona Župančiča.

Mar 02
2009

Šestica

Posted by svetlana in zgradbaPrimorskaPrekmurjePohorjeLjubljanahrana

 

Mala, simpatična hiša v središču Ljubljane, nasproti nebotičnika, na Slovenski cesti, je bila že od nekdaj gostilna. Na začetku je bila skromna s slamo krita zgradba in tu so se ustavljali furmani, ki so prevažali z vozovi blago z Dunaja proti Primorski in Trstu in nazaj. Prvi zapis o gostilni se je pojavil leta 1670 in tudi Janez Vajkard Valvasor jo je umestil na svoj zemljevid. Kot pravi začetek gostilniške dejavnosti štejejo leto 1776.

Ime gostilne pa izhaja iz leta 1805, ko je Ljubljana dobila imena ulic in hišne številke. Imena ulice so se večkrat  spremenila, toda hišna številka je vedno ostala šest. Od tu tudi ime Gostilna Šestica, čeprav v novejšem času nosi številko štirideset.

Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008