Domov arrow Vsi blogi
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Mar 20
2009

Peglezen

Posted by svetlana in zgradbamestna hisaLjubljanagradarhitekt

 

Beseda ni o likalniku, temveč o zanimivi zgradbi, ki po obliki spominja nanj in so jo Ljubljančani kar hitro poimenovali Peglezen. Nahaja se na poti od Vodnikovega trga proti Cukrarni in nedaleč od tunela pod Ljubljanskim gradom .

Mar 19
2009

Trg Ajdovščina

Posted by svetlana in zgradbapesnikmuzejmestna hisaLjubljanalapidarij

 

Trg Ajdovščina se nahaja v središču Ljubljane, med nebotičnikom številka ena in Bavarskim dvorom . Ime ima po nekdanjem ajdovskem ali poganskem pokopališču, ki je bilo na tem mestu in so ga odkrili ob izkopavanju, ko so gradili hotel Evropa z istoimensko kavarno, leta 1868. Našli so sarkofage in žare, večino teh pa hrani Narodni muzej Slovenije v lapidariju , ki stoji poleg muzeja.

V zgradbi nekdanjega hotela, je danes Mestna knjižnica Ljubljana, v kateri je spominska soba Otona Župančiča . Če se sprehodimo okoli trga, pridemo do hiše z valovito fasado, to je hiša nekdanjega prvega moža ljubljanske mestne hiše , župana Ivana Hribarja. Hišo poleg marsikdo pozna po trgovini Slovenijašport, nekoč pa je na tem mestu stala deželna bolnišnica.

Mar 18
2009

Slovenci na Dunaju

Posted by svetlana in TrubarSlovenijapisateljpesnikizletGorenjskaCeljeAvstrijaarhitekt

 

Dunaj, prestolnica naše severne sosede Avstrije, ni prav daleč. Iz Ljubljane po avtocesti do Celja, pa čez Štajersko in že si skoraj tam. Danes hodimo na Dunaj bolj na turistične izlete ali pa na razstave, od nekdaj pa so Slovenci, ki jih večino danes prištevamo h znamenitim Slovencem, hodili na Dunaj študirat. Tam so ustanovili univerzo že leta 1365.  in kot rektor in dekan se pojavi tudi Brikcius Preprost iz Celja , leta 1529. pa je bil tam tudi Primož Trubar .

Omenim naj samo nekatere danes najbolj znane znamenite Slovence, ki so šli skozi dunajsko univerzo, in sicer iz sveta arhitekture, znanosti in pa književnosti. Arhitekt Maks Fabiani, rojen 1865. v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu in eden od ustvarjalcev secesije v Ljubljani in arhitekt Jože Plečnik . Zastopniki književnosti, naš slavni pesnik dr. France Prešeren, Josip Stritar , Ivan Cankar, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc . Kot predstavniki znanosti, čebelar Anton Janša , rojen 1734. v Breznici na Gorenjskem in je služboval kot učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. To je le nekaj naših znamenitih ljudi, ki so tudi na Dunaju pustili svoj pečat.

Mar 17
2009

Srečko Kosovel

Posted by svetlana in SlovenijapesnikNovo mestona danasnji danLjubljana

 

Srečko Kosovel, slovenski pesnik in kritik, se je rodil na današnji dan, 18. marca 1904, v Sežani , ki je gospodarsko, kulturno, prometno in izobraževalno središče slovenskega Krasa . Osnovno šolo je obiskoval v Tomaju, kraju poleg Sežane , kamor se je družina preselila. Leta 1916. se je vpisal na realko v Ljubljani , po maturi pa se je vpisal na študij slavistike, romanistike in pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Cela Kosovelova družina je bila umetniško usmerjena. V Trst so hodili na gledališke predstave, oče je vodil pevski zbor, sestra je igrala klavir, Srečko violino, brat pa je pisal pesmi.
Prevladujoči motiv v poeziji Srečka Kosovela je Kras in mati. Sodeloval je pri reviji Trije labodi , ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu . Leta 1925. pa je bil pobudnik za ustanovitev literarno-dramskega krožka Ivan Cankar . Pisal je tudi pesmi za mladino, v katerih so bolj vedri motivi, pisal je o življenju in živalih. Umrl je zelo mlad, komaj 22 leten, 27. maja 1926 v Tomaju.


Naša bela mačica

Sonček boža tačice
naše bele mačice.
O, da je lenuška,
to pa ni resnica –
ona je predica.

Kadar naigra se,
za kolovrat sede,
zamiži in prede.
Srečko Kosovel
Mar 16
2009

Ljubljanska opera

Posted by svetlana in zgradbamuzejLjubljanaglasba

 

 

Zgradba današnje ljubljanske Opere, ki stoji v bližini Narodnega muzeja Slovenije, je bila postavljena leta 1892 v novorenesančnem slogu kot Deželno gledališče, ki je bilo sprva na prostoru današnje Slovenske filharmonije, vendar je v požaru popolnoma pogorelo. Ko so zgradili Nemško gledališče, to je današnja stavba Drame, pa so  tu potekalo predvsem operne predstave kasneje pa tudi baletne. Dvorana Opere je podkvaste oblike in obdana z obokanimi hodniki. Zunanjost krasijo jonski stebri nad vhodom s kipi, ki predstavljajo poezijo in slavo, nad njimi pa stoji kip genija s plamenico, v fasadnih nišah pa sta kipa, alegorija tragedije in komedije. Vse kipe je ustvaril slovenski kipar Alojzij Gangl, rojen 8. junija 1859 v Metliki. Njegovo delo je tudi kip Valentina Vodnika na ljubljanskem Vodnikovem trgu.

Danes stavbo Opere na veliko obnavljajo in dograjujejo novi del, ki bo v bolj modernem slogu in tu bodo vadbeni prostori za ansambel, orkester in balet, pa verjetno še kaj.

Mar 15
2009

Zoisova zbirka mineralov

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijarazstavamuzejmineralLjubljanaBohinj

Žiga Zois se je uveljavil kot naravoslovec, mineralog in kot mentor slovenskih razsvetljencev. Posegal je tudi na področje geologije. Trdil je, da ves apnenec, ki gradi Triglavsko pogorje , izhaja iz morja. Da bi dokazal to svojo trditev, je organiziral odpravo na Triglavsko pogorje, ki se jo je udeležil tudi pesnik in duhovnik Valentin Vodnik, ki je takrat služboval v Koprivniku, v današnji občini Bohinj.  

Njegovo življenjsko delo pa je zbirka mineralov, ki jo danes lahko občudujemo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki domuje v zgradbi Narodnega muzeja Slovenije.  Zoisova zbirka mineralov je ena najlepših in najstarejših tovrstnih zbirk. Obsega okoli 5.000 kosov mineralov in kamnin. Na stalni muzejski razstavi si lahko ogledamo le okoli 300 primerkov, vse ostalo je varno shranjeno v depoju muzeja. Leta 1805. so po njem poimenovali mineral - zoisit. Zbirka je zelo pomembna tudi zato, ker je bila temelj za odprtja prvega muzeja na Slovenskem, leta 1831 v Ljubljani.

Mar 15
2009

Rož, da se ti zmeša

Posted by svetlana in razstavaPrimorskamnenjeItalijaGorenjskaDolenjskaavtocesta

 

Začenja se pomlad, kar naenkrat bo vse oživelo in ozelenelo, tudi gregorčke smo že spustili po potokih, v pozdrav pomladi ,  zdaj pa je potrebno urediti še balkone, okenske police, parke in vrtove. In, da bi dobili kakšne nove in sveže ideje, smo se odpravili po avtocesti mimo Postojne , čez zapuščeni mejni prehod Fernetiče do italijanskega srednjeveškega mesteca Pordenone, kjer vsako leto priredijo sejem cvetja – Ortogiardino . In moj naslov ni pretiran, rož je bilo res, da se ti zmeša. Pisana paleta barv in oblik, številni šopki pisanega cvetja, domiselno oblikovani cvetlični lončki, različne fontane in ribniki, razstava bonsajev ali miniaturnih dreves, vrtne sedežne garniture, ležalniki in paviljoni do orodja za delo na vrtu, pa še kosilnica robot, ki kar sama poskrbi, da je bivanje na vrtu še prijetnejše. Res prava paša za oči.

So pa Italijani lahko srečni, da nas imajo za sosede, saj razen avtobusov s Primorske , Gorenjske  in nekaj hrvaških, na parkirišču drugih skoraj ni bilo.
Mar 13
2009

Fran Jesenko

Posted by svetlana in triglavTivoliSlovenijanaravana danasnji danLjubljanaGorenjska

 

Profesor dr. Fran Jesenko je bil znanstvenik in mednarodno priznan rastlinski genetik ter odličen pedagog. Bil je velik poznavalec naše flore in navdušen gornik, saj ga poznamo kot pobudnika ideje za ustanovitev Triglavskega narodnega parka .

Fran Jesenko se je rodil na današnji dan, 14. marca 1875, v Škofji Loki . Po končani gimnaziji v Ljubljani, se je na dunajski univerzi vpisal na študij botanike, geologije in kemije in leta 1900 tudi doktoriral. Preživljal se je z inštrukcijami in med drugimi poučeval tudi sina pisatelja Josipa Stritarja . Njegova življenjska pot je izredno pestra. Prepotoval je skoraj vso Evropo, govoril in pisal je v petih jezikih, proučeval je floro v Arabiji, delal v Parizu, Stockholmu, na Dunaju, v Švici.

Mar 12
2009

Mostovi na Ljubljanici

Posted by svetlana in mestna hisaLjubljanicaLjubljanagrad

 

 Reka Ljubljanica ima na svoji poti skozi Ljubljano kar nekaj lepih in znamenitih mostov. Slovenski arhitekt Jože Plečnik je postavil ali obnovil nekaj mostov na Ljubljanici in njenih pritokih, kot je Trnovski most pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Največja znamenitost med ljubljanskimi mostovi je Tromostovje. Na mestu osrednjega kamnitega mosta je nekdaj stal leseni srednjeveški most. Med leti 1929 in 1932 je arhitekt Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva namenjena pešcem. Po zaslugi ljubljanske mestne hiše pa so danes vsi trije mostovi namenjeni pešcem, tako da se lahko mirno sprehodite od Prešernovega trga do Vodnikovega trga in naprej na Ljubljanski grad.

Tudi Zmajski most je prepoznaven, saj je zmaj tudi simbol Ljubljane. Zgrajen je bil v letih 1900 in 1901 kot Jubilejni most Franca Jožefa, kar je razvidno iz letnic 1848 - 1888, ki sta na zunanji strani mosta.

Lep in znamenit je tudi Plečnikov Čevljarski most, ki ima celo svojo pesem, ime pa je dobil po čevljarskih delavnicah, ki so bile na njem. Omenim lahko še Prulski, Šempeterski in Šentjakobski most, ki so postavljeni na mestih, kjer so nekoč stali leseni mostovi.

Mar 11
2009

Pozdrav pomladi

Posted by svetlana in SlovenijanaravaLjubljanadogodek

   

Danes je Gregorjevo, ko goduje sv. Gregor, ki po ljudskem izročilu velja za začetnika pomladi. Na predvečer tega praznovanja pomladi, pa so v Ljubljani na Gradaščici, ki naravno razmejuje Trnovo in Krakovo, tradicionalno priredili »Pozdrav pomladi«.  Otroci in odrasli so po Gradaščici spuščali lučke na lesenih in papirnatih ladjicah ter v lepo poslikanih hišicah pa tudi kakšen razkošen grad se je našel med njimi.

O Gregorjevem je pisal tudi slovenski pesnik Oton Župančič v svoji pesnitvi Duma. Običaj se je praznoval v skoraj vseh slovenskih pokrajinah in v zadnjih letih so ga ponovno obudili. V Tržiču je bil običaj, da so na predvečer Gregorjevega »luč zanesli v vodo« in s tem dnem so čevljarji začeli delati ob dnevni razsvetljavi, kajti dnevi so se začeli daljšati in v deželo je prišla pomlad. Na Slovenskem velja Gregorjevo tudi za praznik zaljubljencev, saj pravijo, da se takrat ptički ženijo.
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008