Vsebina:
Kapela Žalostne Matere božje pod Veselo goro
Če hočete vzljubiti Slovenijo, potem pojdite na Dolenjsko. Med Krko in Savo, od Krškega polja, Gorjancev, Roga vse do Ljubljanskega barja se popotniku ponujajo nepozabna doživetja. Dolenjska v malem pa je Mirenska dolina. V njej vas bodo z vseh vrhov pozdravljale bele cerkvice. Zidovi nekdaj mogočnih gradov vam bodo pripovedovali razburljive zgodbe dolge zgodovine teh krajev, lepo obdelano polje in vinogradi pa spregovorili o pridnih ljudeh, ki prebivajo tod. Za velikonočne praznike poromajmo k prijaznemu griču pod Veselo Goro pri Šentrupertu. Domačini pravijo kraju preprosto Križev pot, ponekod pa je zapisano tudi ime Kalvarija. Znana Ksaverijeva božja pot na Veseli Gori ima zasluge za nastanek te male božje poti. Nekdaj se je na tisoče romarjev, ki so bili namenjeni k sv. Frančišku Ksaveriju, ustavljalo tukaj. Ob premišljevanju križevega pota so se pripravili na duhovno očiščenje, ki so ga potem doživeli v zakramentu spovedi na Gori. Posebno radi so prihajali sem ljudje v velikem tednu. Eno takih pobožnosti, ki so jih opravljali romarji, opisuje veselogorski kronist takole:
Na cvetno nedeljo popoldne je bila vsako leto posebno slovesna procesija na Kalvarijo. Začetek je bil ob treh. Procesija je šla iz veselogorske cerkve mimo cerkvene hiše… potem po hribu v dolino na polje in od tukaj k prvi križni postaji. Tukaj se je zbralo tudi drugo Ijudstvo, in pod vodstvom samega ravnateIja (duhovnika pri cerkvi na Veseli Gori, op. p.) seje začela križevpotna pobožnost. Mnogi spokorniki so se bičevali, drugi so nosili težke križe, tretji pa trnjeve krone na glavi, in sicer moški in ženske. Po končani pobožnosti je odšla procesija zopet v cerkev, kjerso bile večernice, potem nagovor romarjem, pete litanije in škropljenje z blagoslovljeno vodo.
Ob takih priložnostih seje zgodilo, daje tudi ravnatelj cerkve nosil v procesiji težak križ in trnjevo krono na glavi v spodbudo vsem navzočim…
Od vseh teh pobožnosti danes ni ostalo, razen kronistovega zapisa, prav nič. Še vedno pa živi spomin na pobožnosti, ki so bile tu pred vojno. Takrat so verni v premišljevanju križevega pota in molitvi prečuli noč z velike sobote na nedeljo. Zjutraj so se udeležili vstajenjske procesije pri farni cerkvi sv. Ruperta in šele nato odšli domov praznovat. Po vojni je iz znanih razlogov ta navada zamrla. Pravzaprav se je zdaj prenesla na velikonočno nedeljo popoldne, ko se od blizu in daleč zbere množica pri pobožnosti križevega pota. Od tod se v procesiji odpravijo na Veselo Goro k litanijam in blagoslovu ter tam počaste zadnjo postajo: Vstajenje.
Tukajšnji kraji so zelo trpeli med vojsko. Še zdaj vedo ljudje povedati o svojih takratnih zaobljubah. Veliko mater in žena se je v stiski zateklo k Žalostni Mariji na Križevem potu in po kolenihi prehodilo vso Kalvarijo, nekatere pa tudi vso pot do Vesele Gore. Verni še vedno zaupajo, da bodo tukaj uslišani, zato pravijo: Kar na Križev pot se zaobljubi, pa boš uslišan!
Ko se boste ob koncu romanja ustavili pred kapelo vrh griča, se ozrite okrog sebe. Občudovali boste Stvarnika, ki nam je dal tako lep svet. Od zvonikov na Veseli Gori tja do Žalostne gore na drugi strani doline imate eno samo veliko naravno in kulturno zakladnico. Sredi vsega pa mogočna cerkev sv. Ruperta… Dovolj, da z veseljem zapojete trikratno vstajenjsko alelujo!
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Šentrupert
Šentrupert 20
8232 Šentrupert
Telefon: (07) 304 00 38
Dostop: z avtom, avtobus do vznožja, peš.
Glavni romarski shodi: najdenje sv. križa, povišanje sv. križa (14. september), križev pot na velikonočno nedeljo popoldne.
[wpgmza id=”5″ marker=”94″ zoom=”11″]