Doma Izleti Romarske cerkve Babna Gora

Babna Gora

Podružnična cerkev sv. Ane

Babna Gora

Župnija Sveti Štefan na Kozjanskem je med Slovenci bolj malo znana, zato je nedavno nekdo zapisal, da se mnogim zdi “Bogu za hrbtom”. Toda domačinom in tistim, ki zaidejo sem, pomeni skriti biser, ki ga ne morejo pozabiti. Povojna “alergija” na svetniška imena krajev je spremenila Sv. Štefan v Vinski Vrh pri Slivnici. To nasilje nad imenom so ob proslavljanju 500. obletnice prve omembe kraja domačini popravili in tako kraju tudi z imenom vrnili zgodovinske korenine. Lepota tukajšnjega sveta je nekaj posebnega. S trto posajeni griči in obdelane njive govorijo, da tod živijo pridni in delavni ljudje. Znamenja vernosti pa so lepo obnovljene cerkve; najlepša, zagotovo pa tudi najbolj priljubljena je tista, posvečena sv. Ani na Babni Gori.

Pot na Babno Goro je najlepša s ceste, ki pelje od Loke pri Žusmu v Šentjur pri Celju. Blizu odcepa, kjer zavije pot k razvalinam žusemskega gradu, se odcepi asfaltna cesta na Babno Goro. Po nekaj ovinkih med gozdnim zelenjem se odpre pogled na slikovito baročno razigrano lepotico, ki kraljuje nad vinogradi, kakor da bi hotela povedati, da so bili njeni načrtovalci in gradbeniki dobre volje zaradi vinca, ki ga rodi tukajšnja vinska trta. Osmerokotni zvonik, ki ga zaključuje čebulasta streha, pokrita s skriljem, je v sončni svetlobi kakor mogočna in nezavzetna trdnjava. Na vzhodni strani se ga drži s stranskima kapelama razčlenjena ladja in se nadaljuje naprej v prezbiterij. Trden vtis, ki ga zbuja po eni, in razigranost, ki ji ga dajejo zaobljeni vogali in strehe po drugi strani, se še bolj potrdi, ko se ji približamo in jo v prijetni senci mežnarije, edine originalne stavbe, ohranjene po potresu leta 1974, občudujemo z odprtimi očmi.

O preteklosti cerkve sv. Ane na Babni Gori ni veliko ohranjenega. Prvotno so vsi tukajšnji kraji sodili pod pražupnijo na Ponikvi. Sv. Štefan z okolico je po ustanovitvi zibiške fare dušnopastirsko oskrboval tamkajšnji župnik. Šele, ko je bil ustanovljen vikariat pri Sv. Štefanu (1760) in mu je pripadla tudi cerkev sv. Ane, je več podatkov o cerkvi. Prva omemba cerkve sv. Ane sega v leto 1490, v čase, ko so pri nas divjale in ropale turške horde. Verjetno je bila gotska in veliko manjša. Kot pravijo, so zidovi te prvotne cerkve ohranjeni v ladji. Vzačetku 18. stoletja, v letih od 1700 do 1707, pa je nastala današnja stavba. Njeni gradbeniki so iz prvotne cerkve naredili skorajda centralno zgrajeno svetišče. Zgradili so nov prezbiterij in obe stranski kapeli, nekoliko pozneje pa tudi zvonik. Razkošno, tako, kakor so gradili svetišče, so ga tudi opremili. Cerkev ima tri oltarje. Glavni oltar je v nasprotju z večino pri nas na Slovenskem kamnit, štukiran in marmoriran (ok. leta 1725). Vse kipe svetnikov in angelov je napravil kipar Gregor Božič iz Laškega.

Lesena stranska oltarja sta bogato okrašena z rezbarijami. Desni je posvečen sv. Marku, levi pa sv. Luciji. Prvi je nastal leta 1743, drugi pa je najstarejši v cerkvi, saj ima letnico 1707, ko je bila cerkev dograjena. Žal, avtorji niso znani. S kora se po cerkvi še vedno oglase orgle z letnico nastanka 1752. Vsa ta in še druga razkošna oprema priča, da je bila v začetku 18. stoletja ta cerkev znana in priljubljena med ljudmi. Različni dobrotniki, ki so se zapisali na oltarje (npr. ponkovski župnik Horner ali pa zibiški župnik Gajšek), in drugi so poskrbeli za lepo zgradbo, opremo in okrasje. Najbolj pa so skrbeli zanjo naši preprosti ljudje, ko so sem prihajali k romarskim pobožnostim.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Sv. Štefan pri Žusmu
Sv. Štefan 61
3264 Sveti Štefan

Telefon: 03/5795526

Dostop: z avtom do cerkve.

Glavni shod: nedelja po godu sv. Ane.

Povezane objave: