Vsebina:
Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Skoraj vse naše cerkve so postavljene na izbranih krajih in skrivajo v sebi veliko zakladov, zato smo upravičeno ponosni nanje. Vseeno nekatere še posebej izstopajo. Božjo pot k Mariji Vnebovzeti pri Novi Štifti nedaleč od Ribnice pa bi lahko upravičeno poimenovali romanje k eni najlepših cerkva na Slovenskem in to bodo vsi, kljub temu da imajo radi svoje cerkve in kraje, ob obisku Nove Štifte morali priznati. Dvignjena na zadnji polici pobočja Travne gore, sredi gozdnatega zelenja, že od daleč pozdravlja obiskovalca ribniške doline z mogočno kupolo in visokim zvonikom. Prijazno vabljiva zaradi naravne lege in izbrane baročne arhitekture, že 350 let zbira romarje, da se izročajo Mariji s pesmijo: O Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi izročim…
Ustno izročilo pripoveduje, da se je grič prvotno imenoval Brinov grič. Tukaj se je Marija prikazala pobožnemu kmetu Matiju Furlanu iz Sušja. Naročila mu je, naj ji pozidajo cerkev. Verni možje to naročilo povedal ribniškemu grajskemu oskrbniku Riglarju. Ta mu ni verjel, ampak ga je, “da bi se spametoval”, zaprl v ječo. Toda – oskrbnik je nenadoma oslepel. To je bilo božje znamenje, da mora Furlana spustiti in dovoliti zidavo cerkve. Ko so začeli zidati, je oskrbnik zopet spregledal. V zahvalo je zvesto pomagal pri delu.
Pisni viri ustnega izročila ne omenjajo. Znani ljubljanski “operoz” Janez Gregor Dolničar je v svoji kroniki zapisal, da je na Brinovem griču pri Ribnici stala že leta 1483 majhna Marijina kapela. Pri njej je bival puščavnik. Ko so Ijudje videli, kako se ta mož pokori in moli pred Marijino podobo, so tudi oni vzljubili ta kraj in začeli prihajati sem. V začetku 17. stoletja pa se je začelo dogajati nekaj podobnega kot pri Novi Štifti pri Gornjem Gradu: Ijudje so videli nenavadne goreče plamene, ki so se dvigali iz zemlje. Ko je za to govorico izvedel še ribniški graščak Jurij Jakob Khisl, je sklenil tam pozidati Marijino cerkev. Ker je kmalu umrl, je njegovo namero nadaljeval sin Jurij Jernej. Z dovoljenjem oglejskega patriarha, kamor je sodila ribniška župnija, so začeli zidati leta 1641. Novembra tega leta je ribniški arhidiakon in ljubljanski generalni vikar Frančišek Vaccano blagoslovil temeljni kamen. Istega leta je za Khislom prevzel skrb za gradnjo baron Jurij Andrej Trilek. Zidava pa je trajala dolgih trideset let.
Neznani arhitekt, ki je načrtoval cerkev, je bil izjemen mojster. Zasnovana je povsem drugače kot druge cerkve pri nas. Tloris sestavljata ladja, ki je osmerokotna (v zunanjščini to poudarjajo oporniki) in kvadraten prezbiterij z zaobljenimi vogali. Osmerokotna ladja se končuje s kupolo in svetlobnico. Na levi strani je prizidan zvonik z baročno kapo, pred njim pa so leta 1780 ob ladjo postavili še svete “štenge”, kar govori o veliki veljavi božje poti. Za njihovo postavitev so namreč morali dobiti dovoljenje iz Rima. Dodaten čar in pomembna novoštiftarska značilnost pa so odprte lope, ki oklepajo cerkveno ladjo in dajejo zavetje romarjem.
Skladna baročna lepota cerkvene arhitekture se lepo ujema tudi z njeno opremo. Rezbarije treh oltarjev in prižnice so pravi vir umetniških užitkov. Vsi trije oltarji so rezljani iz lesa, pozlačeni in posrebreni ter pobarvani, kakor da bi hoteli pričarati romarju tisto nebeško glorijo, kamor se dviga Marija med angeli na glavnem oltarju. Pravijo, da so oltarji z rezbarijami delo ljubljanskega rezbarja Jurija Scarnosa. Rezbarska oprema še bolj zaživi, ker v cerkvi ni slikarij, samo črte poudarjajo njeno arhitekturo.
Romanja k Novi Štifti so še vedno zelo živa. O prvih pripovedujejo zaobljubljene podobe, ki so obešene v prezbiteriju. Med njimi je slika, ki jo je daroval vikar Matija Parente iz Črnomlja leta 1645, torej takrat, ko so cerkev še zidali. To je dokaz, kako daleč je segala slava nastajajoče božje poti. Niti hudi jožefinski časi niso mogli zatreti romanj. Tudi dandanes je pri Novi Štifti živahno, posebno o velikem šmarnu, ko oživi vsa njena okolica z romarji in častilci od blizu in daleč.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Frančiškanski samostan Nova Štifta
Nova Štifta 3
1317 Sodražica
Telefon: (01) 836 99 43
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shodi: velikonočni ponedeljek, binkošti, nedelja Sv. Trojice, velika maša.
[wpgmza id=”5″ marker=”162″ zoom=”11″]