Vsebina:
Velenjsko jezero je eno od treh jezer v Šaleški dolini, kar pomeni, da bi lahko govorili o trojezerju, podobno kot govorimo o tromostovju. Lahko bi se torej reklo Šaleško trojezerje. Vsa tri jezera Škalsko, Velenjsko in Družmirsko se nahajajo v Šaleški dolini, z največjim mestom Velenje in največjim med prej omenjenimi jezeri Velenjskim jezerom tik ob mestu.
Velenje sodi med najhitreje rastoča mesta v Sloveniji in je s svojimi skoraj 26.000 prebivalci peto največje mesto v Sloveniji, za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Kranjem.
Leta 1961 Velenje še ni imelo niti 8.000 prebivalcev. Menda ni Slovenca, ki mesta Velenje ne bi povezoval s premogovništvom, čeprav je res, da je minilo že veliko let od tedaj, ko je število zaposlenih v industriji s tovarno gospodinjskih aparatov Gorenje prehitelo število rudarjev. Velenje hitro napreduje tudi na področju kulture in ustvarjalnosti. Med muzeji je treba omeniti Muzej premogovništva Slovenije in Muzej Velenje na Velenjskem gradu z 11 stalnimi zbirkami, med katerimi je še posebej zanimiva Afriška zbirka Frančiška Foita.
V zadnjih letih se v Velenju in okolici hitro razvijajo tudi druge dejavnosti, med katerimi želimo na tem mestu posebej izpostaviti turizem in rekreacijo. Mestna občina Velenje in premogovnik sta v Velenjskem jezeru našla zelo primerno osnovo za razvoj te dejavnosti. Tudi zato se bomo v našem prispevku osredotočili na Velenjsko jezero, ostali dve jezeri pa omenjamo le zaradi kompletnosti prikaza.
Velenjsko jezero
Pri Šaleških jezerih gre za umetna jezera, ki so nastala zaradi izkoriščanja premoga in so torej umetnega nastanka. Izkoriščanje premoga je v Šaleški dolini staro že več kot 130 let. Zato ni čudno, da so rudarji v tem času izkopali že ogromne količine premoga in prav nič čudno tudi ni, da se je zemlja nad izkopom začela pogrezati oziroma ugrezati, najprej in največ sredi kotlinskega dna Šaleške doline.
Te površine so bile pred tem v kmetijski rabi in delno tudi poseljene. Tam, kjer so danes jezera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali v celoti izginila (Škale, Družmirje, Preloge). Pred leti so potapljači v Velenjskem jezeru še lahko opazovali celotne vasi in objekte. Podoba doline se zaradi premogovništva še vedno spreminja in prav tako se spreminjajo jezera. Kaj kmalu utegne nastati novo Gabrško jezero.
Ker se dolinsko dno od Šaleka na vzhodu proti Šoštanju na zahodu spušča, so različne tudi nadmorske višine gladine jezer. Najvišje, na nadmorski višini 372 metrov, leži Škalsko jezero, približno šest metrov nižje Velenjsko, še nadaljnjih šest metrov nižje pa Družmirsko jezero. Tudi po času nastanka je vrstni red enak. Najstarejše je Škalsko jezero, ki se je začelo oblikovati že pred drugo svetovno vojno. Njegova oblika je dokončna, ker je izkopavanje lignita v tem predelu doline že zaključena. Po površini je Škalsko jezero najmanjše, meri le 16 hektarov.
Bistveno večje je Velenjsko jezero, ki meri okrog 140 hektarov, nekateri navajajo tudi podatek 1,5 kvadratnega kilometra. Po površini je potemtakem skoraj enako veliko kot Blejsko jezero, premore pa dva milijona kubičnih metrov več vode, saj je bistveno globlje (okoli 55 metrov) kot Blejsko jezero. Jezero je skoraj pravilne pravokotne oblike, njegov obseg je dobrih 5 kilometrov. Ugreznino pod zahodnim bregom, kjer je izkopavanje premoga še zelo intenzivno, sproti zasipavajo z elektrofiltrskim pepelom, ki je stranski produkt sežiganja premoga v Termoelektrarni Šoštanj. S tem tudi vzdržujejo pregrado med Velenjskim in Družmirskim jezerom in s tem tudi ohranjajo prečno povezavo čez kotlinsko dno Šaleške doline. Velenjsko jezero ima dva pritoka, Lepeno, ki pred tem napaja tudi Škalsko jezero, in Sopoto.
Družmirsko jezero je najmlajše. Nastajati je pričelo leta 1975 in obsega okoli 64 hektarov. Njegov edini pritok je Velunja, ki pa je dovolj vodnata, da se voda v jezeru menja večkrat letno, je pa vprašljiva njena kakovost. Bregovi jezera so bolj razčlenjeni kot pri Velenjskem jezeru in zaradi nadaljnega izkopavanja utegne nastati celo največje, okoli 170 hektarov veliko jezero.
Turizem ob Velenjskem jezeru
Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru je v prvi vrsti odvisen od kvalitete vode. V tem pogledu se stvari hitro spreminjajo na bolje. Alkalnost vode je še leta 1995 znašala 11, priporočena vrednost za kopalne vode pa je med 6 in 9. Kot kažejo analize jezerske vode se kvaliteta vode v zadnjih letih že giblje znotraj priporočenih vrednosti, kar pomeni, da je Velenjsko jezero že mogoče uvrstiti med območja z dovolj kvalitetno vodo za kopanje. »Skoraj čudež je, kako hitro se je v jezero vrnil živelj po letu 1994, ko so vanj nehali spuščati vode iz termoelektrarne, » pravi Emil Šterbenk z Inštituta Erico, ki jezero spremlja že več kot 20 let. Jezero naseljuje že okoli 30 vrst rib in drug vodni živelj.
Tudi glede turistične infrastrukture ob Velenjskem jezeru se stvari, po zaslugi sodelovanja med mestno občino in premogovnikom, hitro spreminjajo v pravo smer. Poti za sprehode, tek in kolesarjenje so urejene ob južni in vzhodni obali, velika javna športno- rekreacijska Bela dvorana nudi odlične pogoje za ljubitelje tenisa in fitness centra, tam so tudi prostori Kluba vodnih športov Velenje in blizu je tudi avtokamp. Mestna občina skrbi tudi za urejenost plaže, tušev, stranišč in kabin ob njej. Zato že morda kmalu ne bodo potrebne table, da je kopanje dovoljeno na lastno odgovornost. Nobenega problema pa že sedaj ni z najemom jadralnih desk, jadrnic, kajakov in kanujev. Pred kratkim je po Velenjskem jezeru začela pluti pletna – lesena ladjica na električni pogon za 18 potnikov.
V zvezi z jezerom in prostorom ob njem ne smemo prezreti nenavadnega naselja z imenom Kunta Kinte in plavajoče Vodno mesto, nastalo leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor, saj je bilo tudi Velenje eno izmed partnerskih mest v tem sklopu. Naselje Kunta Kinte na prvi pogled spominja na vasico domišljijskih bitij. Gre za vrtičkarsko naselje, nastalo v 60. letih prejšnjega stoletja in je bilo sprva namenjeno rudarjem in njihovim družinam za preživljanje prostega časa. Plavajoče Vodno mesto je nastalo leta 2012 kot nekakšna umetniška intervencija sredi jezera. Gre za ekološki objekt, zasnovan za samostojno življenje. Predstavlja popolno mesto, ki nima stika z vodo.
Tomaž Štefe
[wpgmza id=”5″ marker=”4″ zoom=”11″]