Vsebina:
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja
Turnišče je glavno romarsko središče škofije Murska Sobota.
Takrat, ko pridni žanjci spravljajo zlatorumeno klasje, ki so ga rodila žitna polja našega Prekmurja, je vsaka pot po cestah, kolovozih in stezah teh rodovitnih krajev, kjer raste tudi ‘naš vsakdanji kruh’, romanje. Veliko ozemlje panonske nižine, ki se onstran Mure odpira proti Blatnemu jezeru in prek ogrskih krajev sega med slovanske brate na češkem in Slovaškem, nas spomni na dni Cirila in Metoda, njunega podpornika kneza Koclja in cvetoče dneve slovenskih Panoncev.
Turnišče sodi med najstarejše župnije in božje poti pri nas. Po sodbi zgodovinarjev je bilo tu župnijsko središče za Slovence že kmalu po naselitvi Madžarov, prav gotovo pa okoli leta 1090. Pri ‘Mariji na püstini’, kakor pravijo Prekmurci, so se radi zbirali romarji že od nekdaj. Prihajali so od blizu in daleč. Pravijo, da se je Turnišče v srednjem veku kosalo celo s tako slavno božjo potjo, kot je Maria Zell na avstrijskem Štajerskem.
Prvotno se je kraj, kjer stoji turniška cerkev, imenoval črnec, po možu, pravijo, ki je bil lastnik tega zemljišča. V
bližini tega kraja je morala stati stara slovenska utrdba ali turen, zato so naselje imenovali kar Turnišče. V zgodovinskih listinah se kraj prvič omenja leta 1267, ko je bila pred Marijinim oltarjem v Turnišču sklenjena sprava med rodbino slovenskih svobodnjakov Jure ter madžarskimi Haholdi iz Lendave. Takrat je bila cerkev veliko manjša. Obsegala je pravokotno ladjo z ravnim lesenim stropom in polkrožno apsido, kjer je stal oltar. Sezidana je bila iz opeke. Konec 14. stoletja so jo pod vplivom novih časov in gotskega sloga popolnoma predelali. Vso staro romansko cerkev so gotsko obokali in priredili za prezbiterij ter prizidali novo ladjo. To delo je najbrž vodil arhitekt in slikar, ki se je podpisal na freskah Janez Aquila (Orel) iz Radgone. Ob prezidavah so cerkev dali tudi preslikati. Danes so odkrili v njej kar trojno poslikavo (prvotno in dve iz konca 14. stoletja). Čeprav so barve zbledele in je čas tudi na njih pustil sledove, so po obnovi v zadnjih letih zopet zaživeli prizori, ki so stoletja poučevali in navdihovali romarje pri turniški Mariji. Med prizori je naslikana na slavoločni steni tudi legendarna zgodba o kralju Ladislavu. Sredi 11. stoletja so vdrli na Madžarsko Kumani. Pod vodstuom mladega kralja Ladislava so jih Madžari premagali. V zahvalo za zmago je dal kralj pozidati veliko cerkev. Napis v bližini pove, da so bile freske narejene leta 1389. Dolga zgodovina se je odvijala pod temi freskami. Hudi in veseli časi so se zvrstili. Tako kot je doživela Ogrska v času mladega Ladislava vdor Kumanov, je Turnišče dočakalo rušilni pohod Turkov. Leta 1664 so požgali božjepotno cerkev. Takrat je doživel ta kraj najhujše razdejanje.
Današnjega romarja že od daleč pozdravlja zvonik, ki se ves bel sveti med smrekami in lipami, ki ga obdajajo. Postavili so ga leta 1829 sredi zahodnega pročelja. Prvotni zvonik je stal pri zakristiji. Skozi vas z značilno panonsko razporeditvijo pridemo do južnega konca, kjer nas z drevesi obdani pozdravita zdaj dve cerkvi. Starodavni turniški lepotici so v začetku prve svetovne vojne prizidali večjo in prostornejšo. Vanjo so prenesli tudi razkošne baročne oltarje iz stare. Zdaj na tem mestu kraljuje turniška Marija in sem prihajajo romarji iz vsega Prekmurja, da izprosijo blagoslov svojim poljem, božje varstvo pri delu in srečo v družinah.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Turnišče
Ulica Štefana Kovača 14
9224 Turnišče
Telefon: (02) 573 51 23
Dostop: z vozili.
Glavni shodi: velika maša, Marijini prazniki.