Vsebina:
Podružnična cerkev Device Marije
Kdor ima rad primorsko sonce, kamnito, a rodovitno kraško zemljo, njene hrastove in borove gozdove ter gosto zraščeno grmičevje in šibje, skozi katero se komaj prebiješ, se ne more upreti skušnjavi, da ne bi vsaj enkrat v letu obiskal naš Kras.
Kar je božjepotna cerkev Marije vnebovzete v Vremah za zgornji Kras, to je za spodnjega cerkev Device Marije Oberšljanske pri Komnu. Kraški ljudje so bili v preteklosti zelo navezani na to božjo pot. Mnogi, ki so šli v Trst ali pa po svetu, so ohranili spomin na oberšljansko Marijo in se njej priporočali. Že od časov ljubljanskih škofov Textorja, Glušiča in Tavčarja, ki so izšli s tega kraškega sveta, je bila znana božjepotna cerkev v Oberšljanu. Niso je uničili ne turški vpadi, niti protestantizem, ki je našel svoje navdušene pristaše tudi v Trstu. Še v času pred drugo svetovno vojno so bili tukaj veliki romarski shodi, kjer so se zbirali Kraševci in dokazovali svojo vernost pa tudi narodno zavest tistim potujčevalcem, ki so hoteli poitalijančiti te kraje.
Kdor bo na zemljevidu iskal ime Oberšljan, bo obupal, saj ni nikjer zapisan. Kakor hitro pa boste v Komnu vprašali po tej cerkvi, vam bo vsak otrok znal pokazati na prijaznem, skorajda neopaznem gričku, obraščenem s hrastom in borom ter na drugi strani obdano z njivami veliko cerkev, ki je nekaj posebnega že po svojem kupolasto zaključenem zvoniku. Nobene vasi ni okrog nje, kot bi pričakovali, le pokopališče, obdano s trdnim zidom, govori, da je to obiskan kraj. Po asfaltni cesti pridemo sem. Tu nas še bolj preseneti njena velikost. Meri kar 33 metrov v dolžino, izredna pa je tudi njena višina.
Kamnita plošča nad vhodnimi vrati ima v latinščini zapisano: Pod pokroviteljstvom vzvišenega grofa gospoda Lavrencija Lantierija, cerkev imenovana v Oberšljanu (Obershlan), posvečena blaženi Devici Mariji, obdarovana za vse čase z odpustki papeža Urbana VIII., kakor je vidno iz bule tam hranjene po posredovanju gospoda Pesler leta 1639, je bila obnov-Ijena leta 1644 pod vodstvom G. Colja in Tomaža Numisla. Leta 1994 je torej minilo že 350 let, kar so vzidali to ploščo v spomin na prezidavo. Napis nad vhodom omenja še letnico 1585, najbrž je bila takrat postavljena prva cerkev. Že po zunanji podobi se vidi, da je bila cerkev večkrat prenovljena. Omenjena plošča govori o prezidavi, ki še ni bila tako temeljita kakor tista, ki jo opazujemo danes. Takrat so povečali ladjo in vanjo vključili zvonik, ki je sedaj postavljen v notranjščino. Prvotno pa je stal, kakor je bil običaj, zunaj.
Izredna višina ladje je prvo, kar nas prevzame ob vstopu v cerkev. Ob tej višini izgubi vsa oprema v ladji, tudi oba lepa kamnita oltarja, posvečena sv. Antonu in sv. Ani, ter prižnica svojo učinkovitost. Bolj domač in prijeten pa je prezbiterij z marmornim glavnim oltarjem, kjer kraljuje Marijin kip z Jezusom v naročju. Ta kip je nekaj edinstvenega na Slovenskem. Narejen je iz voska v naravni velikosti in oblečen po baročni navadi. Zaradi tega so ga zaščitili z steklom. Z barvnim marmorjem okrašen glavni oltar se lepo dopolnjuje z drugo veliko umetnino te cerkve: Quaglijevimi freskami. Mojster Giulio se je leta 1724, potem, ko je končal s sinom Domenicom poslikavo semeniške knjižnice v Ljubljani, ustavil tudi tukaj.
Cerkev v Oberšljanu je morala skozi hude čase posebno med prvo svetovno vojno, ker so se tu bili hudi boji. V njej so takrat postavili bolnišnico za ranjene vojake. Po vojni so jo prenovili. Pravijo, da se Kraševci zatečejo sem, kadar pritiska suša. Po starem prepričanju, da bodo uslišani tukaj še prej ko v 36 urah.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Komen
Komen 15a
6223 Komen
Telefon: (05) 766 04 90
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shodi: veliki šmaren, nedelja po sv. Ani (26. julija, shod za žene), nedelja po malem šmarnu (8. september, shod za može).