Vsebina:
Župnijska cerkev sv. Petra
Mislinjska dolina je ena sama velika zakladnica naravnih lepot in zgodovinskih biserov, ki se jih ne moremo nikoli dovolj nagledati. Zelena pobočja Pohorja z nepreglednimi gozdovi, travniki, razloženimi hribovskimi vasmi in samotnimi kmetijami so polna skrivnosti, ki nas vabijo na izlet. Ta pravljični naravni svet dopolnjujejo slikoviti kraji; najlepše pa so tukaj cerkve. Pravi rubin sredi smaragdnozelenega sveta na zadnjem pohorskem pomolu nad Mislinjo je cerkev sv. Petra na Kronski gori.
Že od daleč jo uzremo, vso zamozavestno, z dvema zvonikoma, ki štrlita proti nebu in se ponosno razgledujeta na starodavni Št. Janž ter Otiški vrh pod seboj. Cesta, ki se pri Št. Janžu odcepi k sv. Petru, nas pripelje prav do cerkve. Na 856 metrov nadmorske višine je enkratna razgledna točka. Prav gotovo je tudi ta razgled vplival na graditelje, da so se odločili postaviti cerkev na tem kraju.
Zgodba pravi, da se je gospodar Korovnikove domačije, ki leži v bližini današnje cerkve, vračal z dela na polju proti domu. Že od daleč je zagledal dim; bolj ko se je približeval domu, teže muje bilo pri srcu: hišaje gorela! V veliki stiski seje zatekel z gorečo prošnjo k sv. Petru po pomoč. Bil je uslišan: požarje čudežno prenehal. V zahvalo je Korovnik pozidal cerkev, gora paje dobila po njem ime Kronska gora.
Druga ljudska zgodba pa pripoveduje malo drugače. Na Kronski gori so bili v davnini pašniki, kjer so se pasle ovce. Pastirji so opazili, da so se vedno zbirale na vrhu. Čeprav so jih razganjali, so jih vedno znova našli na istem mestu. To so si začeli razlagati kot znamenje, da naj na tem kraju pozidajo cerkev. Cerkveni predstojniki pa niso bili temu nič kaj naklonjeni. Prišla je posebna komisija iz Ljubljane in odločila: “Tu cerkve nikoli ne bo!” Ko so se zvečer vračali na konjih nazaj, pri Taumbirtu v Št. Janžu konji niso hoteli naprej. Ustavili so se in obrnili nazaj proti Kronski gori. To je bilo tudi za nasprotnike zidave znamenje, da morajo na vrhu postaviti cerkev.
Pisni dokumenti pripovedujejo, da so cerkev zidali na pobudo župnika Schrokingerja iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, tistega, ki je ovekovečil tudi Marijino božjepotno cerkev na Homcu. Delati so začeli leta 1739, končali pa leta 1750. Nastajala je v času, ko je barok najbolj cvetel, in to se pozna na vsej stavbi. Vsa razčlenjena, pisana, polna polstebrov, odprtin, z dvema zvonikoma je najlepša priča tistih veselih baročnih dni… Arhitekt, pravijo, da ni znan. Po sodbi poznavalcev pa ni mogel biti nihče drug kakor Mariborčan Janez Fuchs, avtor Alojzijeve cerkve, razkošnega stopnišča v mariborskem gradu… Današnji korenasti strehi vrh zvonika, ki edini motita baročno skladnost stavbe, sta po požaru 1873 zamenjali čebuli, ki so ju graditelji postavili v 18. stoletju.
Razgibana zunanjščina sama po sebi obljublja tudi bogato notranjščino. Ko vstopamo v cerkev, nas presenetijo njene izredne mere: to je prava katedrala. V višino sega tako daleč, da so graditelji lahko postavili kar dva kora, drugega nad drugega. Oltarna oprema je v primeri z izbrano arhitekturo preprostejša. Glavni oltar je sicer velik in se prilagaja stavbi, a rezbarsko okoren in je po sodbi umetnostnih zgodovinarjev nastal konec 18. stoletja pod rokami nekoga, ki ni bil velik mojster. Lepši in vabljivejši so stranski oltarji, ki se pohvalijo s slikami J. A. Straussa in čipkastimi oltarnimi nastavki, skladnimi z lepoto arhitekture.
Sv. Peter kar sam po sebi govori, da je bil zamišljen za romarsko cerkev, saj mala župnija, ki jo obsega, še zdaleč ne napolni prostorne cerkve. Burni časi so božjo pot potisnili v pozabo, pa ne popolnoma.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Otiški Vrh – Cerkev sv. Petra na Kronski gori« (EŠD 295), s statusom: spomenik lokalnega pomena. Datacija po registru: sredina 18. stol., 1739-1743, zadnja četrtina 19. stol., druga četrtina 20. stol., 1925.
Register jo opisuje takole: »Enoladijska baročna cerkev z monumentalnim dvostolpnim vhodnim pročeljem na poudarjeni legi je bila zgrajena 1739–1743. Ohranjena je bogata sočasna baročna oprema. Pet oltarnih slik je delo J. A. Straussa (1745–1758). Kapi zvonikov sta kasnejši.«
Lega: Cerkev stoji na razgledni legi na slemenu Otiškega vrha na Kronski gori, visoko nad dolino Mislinje.
V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Šentjanž pri Dravogradu – Cerkev sv. Janeza Krstnika (približno 0,9 km); Otiški Vrh – Cerkev sv. Ožbolta (približno 1,5 km); Pameče – Cerkev sv. Ane (približno 2,6 km).
Za cerkev skrbi Župnija Sv. Peter na Kronski gori. Kot pri večini romarskih in podružničnih cerkva maše niso nujno vsako nedeljo, zato je pred obiskom dobro pogledati župnijska oznanila ali poklicati župnijo.
Največ romarjev po izročilu pride na shod: sveta Peter in Pavel (29. junija). Kdaj točno bodo letošnja srečanja, objavi župnija sproti, ker se praznovanja pogosto prestavijo na najbližjo nedeljo.
Kontakt in obisk
Župnija Sv. Peter na Kronski gori
Otiški Vrh 95
2373 Šentjanž pri Dravogradu
V upravi iz Št. Janža:
Župnija Št. Janž pri Dravogradu
Šentjanž pri Dravogradu 106
2373 Šentjanž pri Dravogradu
Telefon: (02) 878 67 60
Dostop: z avtom do cerkve (odcep pri Št. Janžu).
Glavni shod: sveta Peter in Pavel (29. junija).
Kontaktni podatki so iz izvirnega zapisa; pred obiskom jih preverite pri župniji.
