Vsebina:
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja
Tam, kjer ima župnija za zavetnika Mater božjo, kakšnega apostola ali oglejskega mučenca, je znamenje, da gre za zelo staro versko središče. Kot stara verska središča, prafare, pa so bile posamezne cerkve večkrat tudi romarsko zaznamovane: tu je bilo vedno več duhovnikov, ki so duhovno oskrbovali vernike, ob takih cerkvah je bilo dovoljeno več sejmov, kar je privabljalo ljudi od drugod… Med takimi središči je tudi spodnjeidrijska cerkev Marije vnebovzete, saj domačini še zdaj radi rečejo kraju “Pri Fari“, za ljudi pa da so Prifarci.
Spodnja Idrija leži ob pomembnem prometnem križišču ob sotočju Idrijce in Kanomljice, mimo vodi pot iz Idrije proti Mostu na Soči in prav blizu se odcepi cesta proti Žirem. Staro krajevno jedro se je stisnilo ob bregove Idrijce pod skalnati vrh, na katerem stoji Marijina cerkev. Zaradi te skale je cerkev dobila tudi ime Marija na Skalci, Mati božja na Skalci, na Sivni Skali. Prvi zgodovinski podatki o njej segajo v leto 1156, ko se omenja kot podružnica župnije Šentviška Gora. Že takrat je bila Marija njena zavetnica. Vse do odkritja živega srebra je bila Spodnja Idrija poglavitno naselje in hkrati cerkveno središče širše okolice.
Kdaj je Mati božja na Skalci zaslovela kot božja pot, ni znano. Z začetki nastanka cerkve na tem kraju je povezana pripovedka o nekem tolminskem grofu, ki je lovil po teh krajih in na kraju sedanje cerkve našel Marijino podobo. Vzel jo je s seboj, a se je ta podoba sama vrnila na kraj najdenja… V tem so ljudje videli božje znamenje, naj na tej skali pozidajo cerkev Mariji v čast. Pravijo tudi, da je k slavi veliko pripomogla plemenita Uršula Rasp, ki ima še zdaj nagrobnik na zunanji cerkveni steni. Ker je bila čudežno ozdravljena na priprošnjo Marije, je prispevala k slavi in blaginji božje poti.
Prvotna cerkev je bila deležna mnogih prezidav. Današnjo obliko in velikost so ji dali v letu 1674, zvonikova streha pa je bila predelana še kasneje. Cerkev ni velika, a ima kar pet oltarjev. Najlepši je glavni oltar, kjer v tronu kraljuje Marija. Njen kip je, kot pravijo, star toliko kot cerkev sama in naj bi izhajal iz 17. stoletja. Ljudsko izročilo pravi, da so ta kip kronali v letu 1785 med veliko slovesnostjo z dolgo procesijo.
Glavni oltar krasi lep, marmornat tabernakelj. Nad njim pa se okrog trona vrstijo priljubljeni svetniki naših prednikov: sv. Jurij in Martin, sv. Boštjan in Rok ter sv. Neža in Bar-bara. Tudi stranski štirje oltarji imajo znane zavetnike: sv. Štefana, sv. Lucijo, sv. Janeza Nepomuka in Rožnovensko Marijo. Prifarski cerkvi dajejo poseben čar freske, s katerimi je poslikan strop v ladji in prezbiteriju. Med letoma 1762 in 1766 jih je izdelal manj znani idrijski slikar Jožef Mrak. Sto let pozneje (1866 – 1873) so jih prebelili in preslikali, še sto let kasneje, leta 1965, pa spet odkrili in restavrirali. Freske prikazujejo dogodke iz Marijinega življenja in njeno poveličanje.
Romarsko izročilo je v Spodnji Idriji še vedno živo. Zdaj ni več velikih shodov, o katerih pišejo oznanilne knjige iz prejšnjega stoletja, ko so romali sem častilci iz Žirov, da bi odvrnili kolero, ali pa idrijski knapi in gozdni delavci v zahvalo… Še vedno pa je ohranjena tradicija romanja iz sosednje župnije Ledine. Vsako leto na god sv. Janeza Krstnika pridejo v prošnji procesiji za odvrnitev hude ure. Po ljudskem izročilu je bila prvič ta procesija leta 1840, ker je tega leta sedemkrat v enem dnevu padala toča, debela kot pest…
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Spodnja Idrija
Na vasi 20
5281 Spodnja Idrija
Telefon: (05) 372 10 80
Dostop: z vozili do vznožja.
Glavni shod: “veliko šmarje” (veliki šmaren).
[wpgmza id=”5″ marker=”219″ zoom=”11″]