Doma Izleti Romarske cerkve Sv. Jošt nad Kranjem

Sv. Jošt nad Kranjem

Podružnična cerkev sv. Jošta

Sv. Jošt nad Kranjem

Med decembrskimi svetniki, ki so bili nekdaj zelo češčeni, dandanes pa so iz različnih razlogov skorajda zatonili v pozabo, je tudi sv. Jošt. Zaman iščemo njegovo ime med svetniškimi imeni v koledarju. To seveda ne pomeni, da smo na Slovenskem pozabili nanj. Kar 13 cerkva na ozemlju naše države je njemu posvečenih. Nekateri naši kraji nosijo celo njegovo ime (Šentjošt). K nam so češčenje tega bretanskega svetnika iz 7. stoletja prinesli že prvi misijonarji irski menihi, saj so prek njegovih krajev prihajali misijonarit med Slovence.

V romarsko ‘transverzalo’ po Gorenjski, ki se je končala na Svetih Višarjah, so romarji poznega srednjega veka redno uvrščali tudi cerkev sv. Jošta na gori v župniji Šmartin pri Kranju. Izjemna lega na nadmorski višini 846 m je bila še dodaten razlog za to. Od tod se odpre pogled po Gorenjski od Škofjeloškega hribovja, Julijcev do Karavank in Kamniških Alp.

Gora sv. Jošta se prvič omenja že v darilni listini nemškega cesarja Otona II. freisinškim škofom 30. junija 973. leta. Z njo so škofje dobili ozemlje od potoka Žabnice pri njenem izviru pod Sv. Joštom do izliva v Soro. Kdaj so postavili tu prvo svetišče, ni znano. Prva priča starodavnosti je gotski prezbiterij, ki se danes skriva za razkošnimi baročnimi kulisami glavnega oltarja. V njem so deloma ohranjene freske Jerneja iz Loke, iz okoli leta 1530.

Zlati časi romanj k sv. Joštu nad Kranjem so bili v 18. stoletju. To še danes povedo stavbe. Vse so bile pozidane ali predelane in opremljene v času, ko je sem prihajalo največ romarjev. Temeljitih prenovitvenih del so se lotili od 1735 do 1740, ko so prenovili dotedanjo cerkev. Baročni oltarji, poslikava v prezbiteriju in Metzingerjeve slike so sad tedanje obnovitvene vneme. V tem času je prihajalo sem gor po 50.000 romarjev letno, na dan pa so opravili tudi več kot 20 maš! Med takrat priljubljenimi bratovščinami je bila najbolj številčna sv. Jošta, ki je štela kar 175.000 članov.

Največ zaslug za tak razcvet božje poti je imel duhovnik Simon Vačavnik. Vletih 1741 do 1765 je bil rektor cerkve. Njegovo največje delo so bile svete stopnice. Da bi dobil vse potrebno zanje, je moral kar dvakrat v Rim. Izprosil je posebne privilegije in odpustke, karje k Sv. Joštu privabljalo še več romarjev. Velikega dobrotnika cerkve so pokopali v cerkvi pod korom. Po Vačavnikovi smrti je božja pot začela nazadovati. Kot vse druge so jo najbolj prizadele jožefinske reforme leta 1780. Morali bi jo podreti. Po vseh težavah je le doživela obnovo, a ni nikoli več dosegla take slave kot v Vačavnikovih časih.

Dandanes se pri obisku Sv. Jošta spomnimo tudi na znane može, povezane s tem krajem. V zvoniku npr. visi zvon s Prešernovimi verzi. Leta 1843 ga je ulil Samassa iz turških topov. Tu gori je služboval poleti 1899 duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Sem je rad zahajal in od leta 1906 zbiral izobražence Janez Evangelist Krek…

V hudih časih druge svetovne vojne se je spremenila tudi zunanja podoba Sv. Jošta. Sedmega julija 1944 je bilo minirano in požgano veliko župnišče. Danes ni od njega ostalo skoraj nič. Da bi bila nesreča še večja, je tri leta kasneje v zvonik udarila strela. Pogorelo je ostrešje cerkve in obeh zvonikov. Kljub tem velikim nesrečam je cerkev svojo 250-letnico dočakala prenovljena.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Kranj – Šmartin
Baragov trg 1
4000 Kranj

Telefon: (04) 270 11 10

Dostop: pešpot: iz Stražišča in Spodnje Besnice, z avtom iz Stražišča.

Glavni romarski shodi: velikonočna nedelja, 6. velikonočna nedelja, nedelja po telovem (v juniju), nedelja po sv. Ani (26. julij), nedelja po velikem šmarnu, nedelja po Žalostni materi božji (15. september).

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Objave iz iste kategorije: