Vsebina:
Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Odkar je apostol Slovencev sv. Modest okoli leta 760 na razvalinah nekdanjega rimskega Virunuma postavil cerkev in jo posvetil Gospe Sveti Mariji, je med tri tisoč cerkvami, ki so kakor razkošno poljsko cvetje posute po naši slovenski zemlji, kar 400 takih, ki se ponašajo z njenim zavetništvom. Če je ta ‘mati’ Marijinih cerkva zdaj v nemškem okolju, pa imamo drugo, ki ima v srcu Slovencev prav tako odlično mesto – to so Brezje. Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete v rudniku v Avstraliji, lahko jo počastite v kapeli največjega ameriškega svetišča v Washingtonu, s seboj jo nosi misijonar v Afriki in Aziji, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu. Najbrž ni takega, ki ne bi kdaj obiskal Brezij ali znal zapeti vsaj ene kitice znane: Marija, pomagaj nam sleherni čas…
“Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okol’šč’no ta podoba raja.” Te besede našega velikega pesnika, rojenega le nekaj kilometrov stran, ki sicer veljajo Bledu, lahko uporabimo za Brezje, saj leže nedaleč od tod, na gorenjski ravnini pod bogatimi gozdovi Karavank, Jelovice in Pokljuke ter mogočnim Triglavom. Brezje so prvič omenjene že v 11. stoletju. Vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, ki je spadala v župnijo Mošnje. Tja je leta 1796 prišel za župnika Urban Ažbe, ki je svoje bogoslovne študije opravil v Innsbrucku. Tam je spoznal in vzljubil podobo Marije Pomagaj, ki jo je naslikal Luka Cranach. Ko je leta 1800 prizidal kapelo k cerkvi sv. Vida na Brezjah, se je odločil vanjo postaviti podobo Marije Pomagaj. Delo je zaupal slikarju Leopoldu Layerju.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Kar tri neozdravljivo bolne osebe so ozdravele. Taki dogodki so se potem v večjih ali manjših presledkih ponavljali. Glas o Brezjah je segel čez slovenske meje. Septembra 1876 je božjo pot obiskal graški škof Zvrerger in ob množici, ki ni mogla v cerkev, predlagal zidavo nove cerkve. Načrte zanjo v novorenesančnem slogu je naredil arhitekt Robert Mikowitz iz Gradca. Zidati so začeli leta 1889. Sedmega oktobra leta 1900 jo je slovesno posvetil ob navzočnosti drugih škofov in mnogih vernikov goriški nadškof in kardinal dr. Jakob Missia. Dve leti prej je svetišče dobilo tudi stalne oskrbnike – frančiškane, ki so se naselili v samostanu poleg cerkve. Nova cerkev je posvečena sv. Vidu, a srce svetišča je ostala kapela Marije Pomagaj, ki so jo pustili nespremenjeno. Čez njo so zgradili še drugo kapelo s kupolo in tako ohranili prostor z Marijino sliko na starem mestu.
O Brezjah, našem narodnem svetišču, bi lahko pisali dolge knjige. Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe leta 1907, zatem evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani, ko so tja prepeljali tudi Marijino sliko, pa hudi časi druge svetovne vojne, ko so morali sliko dve leti skrivati na Trsatu, potem je našla zavetje v ljubljanski stolnici. V zadnjem obdobju je najimenitnejši datum 8. oktober 1988, ko je papež Janez Pavel II. podelil tej osrednji slovenski božji poti časten naslov basilica minor (manjša bazilika).
Že več kot desetletje se Slovenci na poseben način povezujemo z Marijo Pomagaj na Brezjah. Vsako leto na večer pred praznikom Marije Pomočnice (23. maja) smo vsi doma in po svetu povabljeni, da prižgemo luč pred sliko Marije z Brezij ter v molitvi in v spominjanju na svoje kulturne in narodne korenine utrdimo pripadnost Bogu in narodu.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je Slovensko Marijino narodno svetišče, ki ga upravljajo frančiškani. Sedanja cerkev je bila zgrajena med letoma 1889 in 1900 po načrtih arhitekta Roberta Mikovicsa, posvečena pa 7. oktobra 1900. Za molitev je bazilika odprta vsak dan od 6. do 20. ure.
Svetišče sproti objavlja napovednik in novice na spletni strani marija.si. Jeseni 2026 so na Brezjah med drugim sprejeli romanje po Rožnovenski poti za blagoslov slovenskega naroda (24. oktobra) in romanje dekanije Ilirska Bistrica (25. oktobra). Maše iz bazilike je mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na spletni strani svetišča, ki ima tudi svojo mobilno aplikacijo.
Ob baziliki delujeta Romarski urad, ki pomaga pri pripravi skupinskih romanj, in Muzej jaslic. Blagoslov avtomobilov je vsako nedeljo po maši, razen na veliko noč; med tednom se je treba po maši oglasiti v zakristiji.
Kontakt in obisk
Slovensko Marijino narodno svetišče, Bazilika Marije Pomagaj
Brezje 72
4243 Brezje
Telefon: (04) 537 07 00
E-pošta: info@marija.si
Romarski urad: info@romar.si
Splet: marija.si
Svete maše: od ponedeljka do petka ob 7.00, 8.30, 10.00 in 18.00; v soboto ob 7.00, 8.30, 10.00, 16.00 in 18.00; ob nedeljah in cerkvenih praznikih ob 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 18.00. Spoved: od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure in od 16. ure do konca večerne maše, ob sobotah in nedeljah od 7. do 12. ure in od 15. ure do konca večerne maše.
Dostop: z vozili.
Glavni romarski shodi: Marijini prazniki, Marija Pomočnica (24. maj), angelska nedelja (prva v septembru).
Podatki preverjeni: 4. 11. 2026; vir: marija.si (domača stran z urnikom maš, kontakt, arhiv novic).
