Doma Izleti Romarske cerkve Slinovce

Slinovce

Podružnična cerkev Matere dobrega sveta

Slinovce

Med najbolj znana in slikovita srednjeveška mesta na Slovenskem lahko z gotovostjo prištejemo Kostanjevico na Dolenjskem. Na otoku, ki ga obliva Krka, stoji naselje.Na Vsaki strani ga kakor stražarja čuvata farna cerkev svetega Jakoba in podružnica svetega Miklavža. Nedaleč stran,odmaknjen od posvetnega hrupa, stoji nekdanji cistercijanski samostan. S svojimi velikimi stavbami in čudovitimi arkadnimi hodniki sodi med najlepše v Evropi. Kakor se spodobi starodavnemu mestu in cistercijanski opatiji, kjer se še posebej časti Mati božja, je v bližini Kostanjevice tudi božja pot. Veliko Slovencev je že obiskalo Kostanjevico in njen samostan, manj pa je takih, ki so poromali na milostni kraj Slinovce, kjer Marija kot Mati dobrega sveta deli milosti že stoletja tukajšnjim ljudem in krajem.

Na prijaznem griču, le četrt ure od mesta, leži sredi vinogradov in obdelanih njiv očarljiva cerkev Matere dobrega sveta. Pred leti obnovljena se dandanašnjemu obiskovalcu zdi kot biser v zeleni kroni Gorjancev. Dva zvonika, ki se smelo dvigata proti nebu, sta zgovorno povabilo, da obiščemo ta častitljivi kraj. Baročno svetišče se ponaša z le­pimi oltarji, ki so v svoji pozlati kljub starosti, kakor da bi bili narejeni šele včeraj. Ko obiskovalec zagleda v oltarjih še Metzingerjeve slike, je njegovo občudovanje dokončno.

Ta biser baročne umetnosti je zgradil opat bližnjega sa­mostana Aleksander Haller, plemeniti Hallerstein. Leta 1777, kot pove napis na cerkvi, pa jo je posvetil ljubljanski kne­zoškof Karel Herberstein, ena najmarkantnejših osebnosti na ljubljanskem škofovskem sedežu. V glavni oltar je opat Hallerstein postavil sliko Matere dobrega sveta, ki so jo v Kostanjevico prinesli cistercijani iz Italije. Od kod, sicer ni znano, ve pa se, da je bila tam zelo češčena. Da je tako tudi na Slinovcah, pove bogata oprema cerkve, predvsem pa dra­gocen kovinski okvir Marijine slike, ki ga nosita dva angela. Vezenine, prepletene z barvnimi kamni, prekrivajo sliko tako zelo, da se vidita zgolj obraza Jezusa in Marije. Zaradi uki­nitve samostana v času Jožefa II. se, žal, ni ohranilo veliko dokumentov o božji poti na Slinovcah.

Čeprav je bilo tako ob odhodu cistercijanov veliko zgodo­vinskih dokumentov za vedno izgubljenih, se je ohranila v ljudskem pripovedovanju legenda, povezana s kapelico, ki stoji v senci starodavne lipe pred romarsko cerkvijo. V hudih časih, ko so slovenskega človeka ropali in zasužnjevali Turki, se je verno Ijudstvo zbralo k pobožnosti na Slinovcah pri kape­lici. Menih iz bližnjega samostana je zbrano množico goreče spodbujal k pobožnosti do Marije. Takrat pa zašumi v množici: “Turki se bližajo!” Od Brežic sem so se kadili oblaki dima. Ljudje so bežali vsak na svojo stran. Turki so bili hitrejši. Pridirjali so na Slinovce in ropali okoliške domove. V županovui hiši so poleg imetja našli tudi sina in hčer in ju odpeljali v sužnost. Ta dva v sužnosti nista pozabila Marije na Slinovcah. Na njeno priprošnjo sta bila rešena in sta srečno prispela do­mov po dolgih letih. Zgodbo je umetnik upodobil na oboku pre­zbiterija.

Kljub hudim preizkušnjam, ki so doletele božjepotno cer­kev z odhodom cistercijanov, se okoliško prebivalstvo ni ne­halo zatekati k Materi dobrega sveta. Le kako bi tudi moglo. Se danes se na veliki shod, ki je na kvatrno nedeljo v septem­bru, zbere na tisoče ljudi. Sem romajo Slovenci, Hrvati in Romi, da prosijo pri Mariji, ki je Sedež modrosti, za dober nasvet in pomoč v stiski. In ne prihajajo zaman!

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Kostanjevica na Krki
Oražnova ulica 25
8311 Kostanjevica na Krki

Telefon: (07) 498 70 26

Dostop: iz Kostanjevice (odcep pri mostu), z avtom do cerkve, z avtobusom do vznožja

Glavni romarski shod: jesenska kvatrna nedelja.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: