Doma Izleti Romarske cerkve Šmarje pri Sežani

Šmarje pri Sežani

Podružnična cerkev Marije vnebovzete

Šmarje pri Sežani

Marsikomu je, ko se je peljal po cesti iz Sežane proti Tomaju, že zbudila radovednost cerkev, ki stoji v Šmarju tako smelo in samozavestno, da se ji mora v ostrem ovinku izogniti tudi cesta. Njena lega, posebno pa zunanja podoba, zbuja radovednost, kaj se skriva za sivimi zidovi. Občudovanje poznavalcev pa zbuja že celotna zunanjščina, saj je ena najbolj značilnih kraševskih cerkva. Kamen, to “bogastvo” kraškega sveta, je tu prišel do izraza kakor nikjer drugje.

Šmarje leže na položnem pobočju Male Krvice. Okrog se raztezajo skopi travniki, njive in pašniki ter vinogradi, značilni za ves kraški svet. Marijina cerkev, ki pozdravlja po cesti mimoidočega popotnika, pripoveduje o pobožnih Šmarcih in drugih častilcih, ki so jo pozidali in vzdrževali. Da so imeli radi svojo cerkev, je jasno že iz njene velikosti. Ko so jo leta 1505 pozidali, kakor pravi napis nad šilastim vhodom v cerkev, je imela že sedanje mere: 21 metrov dolžine in 7 metrov širine. Takrat so ji napravili šilasta gotska okna, a v letih kasnejših prezidav v novem umetnostnem duhu so ta “popravili” ali zazidali, kakor se vidi na zunanjščini prezbiterija. V eni takih “prezidav” so zamenjali tudi stari zvonik in napravili sedanjega, značilnega za primorske cerkve; tukaj mu pravijo “ter”. To je pravzaprav podaljšana in lepo zaključena stena pročelja, ki ima tri line in v njih dva zvonova. Na plošči, ki je vzidana pod spodnjo lino z velikim zvonom, piše v latinščini: “O usmiljena Devica, svojim ubogim sirotam prihiti na pomoč”. Zraven je dodana letnica zidave 1668. Kasnejšega nastanka je tudi lopa nad vhodom, ki s svojimi loki lepo popestri pročelje. Prizidali so jo verjetno v istem stoletju kakor zvonik.

Zunanjščina kljub nekaterim prezidavam še vedno spominja na pozno gotiko, ko je cerkev nastala. Šele v notranjščini obiskovalec vidi, kaj vse so prinesle prezidave v poznejših stoletjih. Prostorna ladja s stranskima oltarjema sv. Roka in Notburge ter sv. Marije Magdalene iz pisanega marmorja z začetka 19. stoletja, vsa diha v duhu baroka. Strop s štukaturami in fresko Marijinega vnebovzetja še poudarja ta vtis. Našo pozornost zato veliko bolj pritegne prezbiterij z glavnim oltarjem in Marijino podobo, kjer se je ohranil spomin na gotsko pozidavo cerkve. Nad marmornim glavnim oltarjem z letnico nastanka 1638, kjer kraljuje 300 let star lesen kip sedeče Marije z Jezusom v naročju, se boči mojstrsko oblikovani in gotsko prepleteni gotski rebrasti strop. Strokovnjaki pravijo, da gre za enega lepših v tem delu Slovenije.

Kronist sežanske kronike, kamor sodi šmarska podružnična cerkev, pravi, da je bila “cerkev Matere božje v leskovju”, kakor je staro ime za to svetišče, nekoč zelo poznana in obiskovana božja pot. Od tod tudi spomin med domačini na redovnike, ki so živeli v stavbi (kašči) poleg cerkve. Za romarje, ki so prihajali ob praznikih, je bilo treba duhovnih oskrbnikov, redovniki, posebno kapucini, ljudski misijonarji in pridigarji, pa so bili še posebno priljubljeni.

Kakor mnoge druge večje božje poti je tudi šmarsko prizadela prepoved Jožefa II. Nekatere so kljub temu preživele, ta, pri Mariji v leskovju, si ni več opomogla. Ostal pa je spomin na božjo pot in tisti, ki iz pripovedovanja staršev in starih staršev vedo, da je na veliki šmaren tu glavni shod, še pridejo sem. Največ pa jih seveda pride po kraševski navadi na “opasilo”, ob žegnanju, ki je na nedeljo po godu Marije Magdalene.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

lnformacije:

Župnija Sežana
Trg 28. avgusta 4
6210 Sežana

Telefon: (05) 734 24 63

Dostop: z vozili do cerkve.

Glavna shoda: opasilo (na nedeljo po sv. Mariji Magdaleni, 22.julija), Marijino vnebovzetje.

No results found in this location. Please try again.

Povezane objave: