Vsebina:

Župnijska cerkev Marijinega rojstva

Bodi tavžentkrat češena, o Marija gnadljiva,/ za en trošt si podeljena od usmiljen’ga Boga./ Tukaj je na homški gori tebe zvolil večni Bog,/ pri ti gnadljivi Mariji nas bo rešil iz nadlog./ Ti na homški gori bivaš, grešnikom pomoč deliš, s svojim plajšem nas zakrivaš, štrafenge nazaj držiš. Tako toplo zvenijo besede starodavne pesmi, ki so se ohranile zapisane v besedah vnetega popisovalca Jožefa Lavtižarja, kakor jih je našel v knjigi zahval homških romarjev. Homec, izbrana božja pot na griču osamelcu sredi mengeškega polja, s čudovitim ozadjem Kamniških Alp, ki se v jasnem vremenu iskrijo kakor nebeška kulisa Marijinemu svetišču.

Zgodba pravi, da je leta 1419 na griču, kjer je danes cerkev, deček pasel ovce. Proti večeru je že bilo, zato je na paši zadremal. V sanjah je zagledal močno svetlobo in zaslišal glasove, podobne angelskemu petju. Tedaj se mu je v nenavadni svetlobi prikazala Marija z Jezusom v naročju. Zbudi se, prestrašen spravi skupaj ovce in jih v naglici odžene domov. Dogodek ga je tako prevzel, da je začel v vasi pripovedovati, kaj se mu je na paši sanjalo. Ljudje so mu verjeli in hitro uresničili sklep: na griču so postavili kapelo ter v njej oltar Mariji v čast. Zgodba o čudežnih sanjah se je raznesla po vsej obširni mengeški župniji, kamor je sodil Homec. Glas o tem pa je šel še naprej. Začeli so prihajati romarji in radovedneži in slava božje poti se je širila po deželi. Gregor Dolničar, ki je v svoji knjižici zapisal ta dogodek, pravi, da je bila to najslavnejša božja pot na Kranjskem tako kakor ona v Velesovem.

V času turških vpadov je stal na Homcu močan tabor (sedanji zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi, je služil za obrambni stolp). Ljudsko izročilo pravi, da so Turki napadli tabor na Homcu, pa so se sredi griča morali obrniti, ker so se konjske podkve vdirale globoko v zemljo. Morda je v tem izročilu ohranjen spomin na bitko s Turki leta 1528, ko so bili tu potolčeni in hudo premagani. Drug spomin na vojne čase pri Homcu pa se je ohranil iz dni francoske okupacije. Na mali šmaren leta 1813 so bili tu odbiti in pognani v beg proti Kranju Francozi. To se je zgodilo prav v letu, ko se je iz zapora rešil po zaobljubi slikar Leopold Layer in naslednje leto naslikal Marijino podobo na Brezjah.

Ker je bila kapela, ki naj bi bila pozidana leta 1419, premajhna, so od 1722 do 1728 sezidali novo, dovolj veliko in lepo baročno cerkev. Gradnjo so zaupali takrat najbolj upoštevanemu mojstru Gregorju Mačku. Stavbo je zasnoval centralno tako, da se nad osrednjim delom dviga mogočna 17 metrov visoka kupola. Da bi bila še lepša, je cerkev poslikal Anton Cebej, a se, žal, slikarije niso ohranile. Od nekdanje bogate opreme pa se je najbolje ohranila prižnica, ki je odličen primerek rokokoja. Leopold Layer pa ni naslikal le brezjanske Marije Pomagaj, ampak je zapustil tudi na Homcu lepo Marijino sliko, ki jo prav tako kakor na Brezjah častijo romarji. Prvotni kip Marije pomočnice kristjanov pa stoji danes v vdolbini ob strani.

Huda preizkušnja za homško svetišče je bil potres leta 1895. Cerkev je bila tako hudo poškodovana, da so morali dalj časa maševati kar na prostem. Popotresne predelave so močno spremenile podobo cerkve. Ko so popravljali zvonik, so mu namesto čebulaste baročne ob tej priložnosti naredili tako ostro konico, da se zazdi, kakor da bi hoteli tesarji z njim prodreti v nebo… Danes je notranjščina vsa prenovljena in ob obisku cerkve se je kar težko posloviti od prijetnega ozračja, ki vlada v njej. Ni čudno, da se romarji s kamniškega konca radi zatekajo sem.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Aktualno

Posodobljeno: november 2026

Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Homec – Cerkev Marijinega rojstva« (EŠD 1839), s statusom: registrirana dediščina. Datacija po registru: druga četrtina 18. stol., 1722-1728, zadnja četrtina 19. stol., 1896.

Register jo opisuje takole: »Kupolasto obokana zidana stavba s centralnim tlorisom, zgrajena po potresu 1895. Samostojno stoječ zvonik. Oltarne slike so delo L. Layerja. Kip Marije zaščitnice s plaščem iz prve polovice 17. stol.«

Lega: Cerkev stoji na severovzhodnem robu Homca, na vrhu Homškega hriba.

V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Volčji Potok – Cerkev sv. Ožbolta (približno 1,2 km); Turnše – Dvorec Črnelo (približno 2,3 km).

Cerkev oskrbuje Župnija Homec. Kot pri večini romarskih in podružničnih cerkva maše niso nujno vsako nedeljo, zato je pred obiskom dobro pogledati župnijska oznanila ali poklicati župnijo. Oznanila so objavljena na spletni strani župnije.

Največ romarjev po izročilu pride na shode: Marijini prazniki, rožnovenska nedelja. Kdaj točno bodo letošnja srečanja, objavi župnija sproti, ker se praznovanja pogosto prestavijo na najbližjo nedeljo.