Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Križa
Vače, starodavno naselje pod Slivno in drugimi zasavskimi vrhovi, imajo bogato zgodovino, ime pa zapisano v številnih učbenikih in strokovnih knjigah doma in po svetu. Posebno znane so postale po letu 1877, ko so prišla v javnost odkritja prazgodovinskih grobov. Za cerkvijo sv. Križa, kakšna dva kilometra nad Vačami, se dviga planota, ki ji domačini pravijo Spodnja in Zgornja Krona. Tu je prazgodovinsko naselje, ki je bilo središče kovinske obrti, zlasti pločevinarstva in železarstva. Od začetka 8. stoletja pred Kristusom do prihoda Rimljanov je bila to cvetoča naselbina Ilirov in Keltov.
Železna ruda, železarska tradicija, vodni viri in ugodna prisojna lega so tudi v srednjem veku ponesli sloves Vač po Kranjski in drugih deželah. Že v 12. stoletju naj bi po izročilu v Vačah imeli cerkev, v prvi polovici 15. stoletja pa so postali že tako pomembni, da so dobili trške pravice. Iz prvotne mengeške pražupnije so se Vače izločile leta 1392 kot vikariat, kar pravzaprav že pomeni začetek samostojne župnije. Ta je postala v 18. stoletju nadžupnija in nekaj časa v 19. stoletju tudi dekanijsko središče. V Valvasorjevem času je delovalo v Vačah več fužin. Še v začetku 19. stoletja so tu kopali in topili železovo rudo. Te je začelo primanjkovati, nastajala so pomembnejša železarska središča, zato je kraj začel nazadovati. Leta 1951 so izgubili tudi več kot 500 let star naziv trga. Ostalo pa je marsikaj, kar vabi k obisku in ogledu.
Ob obisku Vač se bo vsakomur ustavilo oko tudi na cerkvi, ki se s svojim belim zvonikom dviga sredi gozdnega zelenja s 670 metrov visokega vrha, ki mu pravijo Slemško. K njej se da priti z avtom skozi Klenik. Ob poti tja stoje številne kiparske stvaritve, ki opozarjajo obiskovalca teh krajev, da je v pomebnem prazgodovinskem kraju. Povečana vaška situla v Kleniku naredi prav poseben vtis.
Še bolje pa je, če se odpravite na vrh k cerkvi po kakšni stezi, saj jih kar nekaj vodi gor. K cerkvi sv. Križa na Slemško so že nekdaj kazale pot kapele s skrivnostmi žalostnega dela rožnega venca. Kraju so rekli tudi Kalvarija. Na mestu sedanjega svetišča pa je, kakor pripovedujejo domačini, najprej stala majhna kapela. Leta 1765 naj bi jo postavil vaški župik dr. Matevž Rozman.Ta kapela je bila obokana in je imela en sam oltar. Zaradi močvirnatega zemljišča so se stene kapele ugrezale in je bilo veliko razpok v zidovih. Po 110 letih se je svetišča “usmilil” župnik Tavčar in postavil večjo cerkev, ki jo je posvetil ljubljanski škof Janez Krizostom Pogačar. Ta cerkev je imela na pročelju stolpiča po vzoru cerkve na Zasavski Sveti gori. Znani velikonočni potres leta 1895 jo je močno poškodoval. Tedanji župnik Poč se je lotil temeljitega popravila. Na novo je prizidal prezbiterij in zvonik ter vhod postavil ravno na nasprotno stran, kot ga je imela prejšnja. Leta 1906 so napravili za cerkev tri nove oltarje in prižnico, izdelal jih je Andrej Rovšek, podobar iz Ljubljane. Tako podobo je imela cerkev vse do 3. julija 1990, ko je v viharni noči vanjo treščilo in je vse leseno z ostrešjem in opremo vred pogorelo. Z vztrajnim delom so domačini že veliko obnovili. Na zunaj ni več videti hude škode, notranjščina pa še čaka pridnih rok in velikodušnih dobrotnikov. Slemško je po zapisanih podatkih že več kakor 170 let cilj romanj ob petkih v postnem času. Tako se razbere iz oznanilnih knjig. Domačini se še spominjajo predvojnih pobožnosti ob petkih v postu, ko se pred cerkvijo imeli štante, prodajali so preste, ki so jih spekle domače gospodinje in jih gor prinesle kar na palicah. Tudi zdaj se vsak petek v postu zbere precej molivcev križevega pota.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Vače
Vače 41
1252 Vače
Telefon: (01) 897 61 26
Dostop: z avtom in peš.
Glavni shodi: petki v postnem času, praznik povišanja sv. Križa (14. septembra).