Vsebina:
Podružnična cerkev Lurške Matere božje
Ob koncu preteklega in v začetku tega stoletja so po vseh treh sedanjih slovenskih škofijah rasle kapele in cerkve, posvečene Lurški Materi božji. Prva med njimi je bila postavljena na vrhu Korešnika nad Šmarjeto in Rimskimi Toplicami. Pozidati jo je dal šmarješki župnik Edvard Janžek, doma iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Svet pod tem gričem ob naplavinah Savinje je bil že od neolitika naprej kraj, na katerem so se ljudje naseljevali. Pri cerkvi sv. Marjete so že v prejšnjem stoletju našli sekire iz neolitske dobe. To so priče stare naselbine, kjer se tudi danes stikata cesti, ki vodita ob Savinji proti Laškemu, Celju, Brežicam in Hrastniku. Ko so bile reke tudi pomembne prometne poti, je bil ta kraj še bolj važen. Zaradi toplih izvirov pa so se tu radi naseljevali Rimljani in zapustili na vseh koncih veliko sledov. Na kraju, kjer stoji farna cerkve sv. Marjete, je stala rimska naselbina. Tu so našli denar cesarjev Avgusta, Trajana, Klavdija, odkrili so tudi tla z mozaikom in več rimskih nagrobnih kamnov. Tudi pri izvirih tople vode so Rimljani pustili svoje sledi, ki še dandanašnjemu obiskovalcu govore o pomembnosti in naseljenosti kraja. Podobno je bilo v kasnejši zgodovini. Na mestu šmarješke cerkve je vsaj že v 13. stoletju stala cerkev (tudi to, da je zavetnica sv. Marjeta, govori o starosti kraja). Vse do 18. stoletja se je pri farni cerkvi ohranila stara romanska apsida prvotne cerkve. V srednjem veku so prav tako zahajali v bližnje toplice. Kronika pravi, da so jih Turki razdejali ob svojem pohodu leta 1529.
Ko je v prejšnjem stoletju prišel v Šmarjeto za župnika Edvard Janžek, je začel med ljudstvom z vso vnemo širiti češčenje Matere božje, posebno njene podobe in sporočila iz Lurda. Ljudi je navdušil, naj postavijo na vrh Korešnika nad Ogečami po načrtih in izkušnjah stavbenika Scagnettija sedanjo cerkev. Dela so se lotili leta 1885, naslednje leto pa že končali. Takrat se je župnik Janžek udeležil velikega avstrijskega romanja v Lurd in tam naprosil tudi nekaj dragocenih spominkov (npr. kamen iz votline), ki jih je postavil v “svoji” cerkvi, ko se je vrnil. Po vrnitvi domov je povabil mariborskega škofa Stepišnika, da je prišel blagoslovit novo svetišče. Nova cerkev se je takoj priljubila ljudem ob Savinji in okoliških krajih. Postala je dobro obiskana božja pot. Zato jo je leta 1899 župnik Janžek dal poslikati takrat priljubljenemu slikarju Jakobu Brollu. Ta je ob različnih dekorativnih freskah v treh medaljonih upodobil tri vzklike iz lavretanskih litanij: Marijo kot Brezmadežno, kot zdravje bolnikov in pribežališče grešnikov. V cerkev tudi ni postavil drugih oltarjev, razen glavnega, kjer ob prizoru Marijinega prikazovanja Bernardki na vsako stran trona stojita sveta brata Ciril in Metod.
Župnik Janžek je imel zelo rad tukajšnje svetišče. O tem priča tudi njegova zlatomašna (in biseromašna) spominska palica, ki se hrani na steni pred slavolokom. Ljudem je rad priporočal, naj romajo k Mariji. To prepričanje je ostalo živo do danes. Posebej radi se tukaj poročajo. Že od vsega začetka pa so sem radi prihajali ljudje iz zdravilišča v Toplicah. Vse stene po cerkvi so polne njihovih podpisov – iz različnih krajev Slovenije, Hrvaške, Avstrije… Čeprav takega podpisovanja ne moremo pohvaliti, pa je zaradi zdaj že starih podpisov poseben dokument časa in ljudi, posredno pa tudi pobožnosti… O zaupanju bolnikov Marijino priprošnjo pa govore še zdaj različne votivne podobe, na desni strani za prižnico na slavoločni steni pa tudi zdaj že redek pojav na božjepotnih krajih (saj so jih ponekod pometali ven) – bergle.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah
Šmarjeta 7
3272 Rimske Toplice
Telefon: (03) 734 62 10
Dostop: z avtom do cerkve.
Glavni shod: Marijini prazniki, nedelja po godu Karmelske Matere božje (16.julija).