Vsebina:
Podružnična cerkev Matere božje
Vasica Kokarje leži večidel na desnem bregu Drete v spodnji Zadrečki dolini pod Dobroveljsko planoto in Čretsko planino. Kdor se v Nazarjah odloči, da bo šel namesto po zgornji cesti mimo Rečice, po spodnji, ki pelje ob Dreti proti Gornjemu Gradu, bo najprej zagledal na griču kokarsko cerkev. Obdaja jo obdelano polje in gozd, ki se strmo vzpenja v planino nad cerkvijo. K cerkvi vodi makadamska cesta, a je lepše iti po stopnicah in se ustaviti pri živobarvno poslikani zidani kapelici. Tu se odpre pogled proti Koroški. Nazarje, Mozirje, Šmihel, Sv. Križ nad Belimi Vodami in nad njim Uršlja gora se v lepem vremenu s kokarskega griča zde kakor na dlani. Najbrž je tudi ta razgled po Zgornji Savinjski dolini in čez njo spodbudil graditelje prve kapelice v tistih davnih letih, ko so tu še pastirovali benediktinci iz Gornjega Grada, da so postavili kapelo Mariji v čast.
Prva kapelica na kokarskem griču naj bi bila omenjena v listini gornjegrajskih menihov že okrog leta 1426. K njenemu slovesu pa je pripomogla velika naravna nesreča leta 1453, ko je bil v Gornjem Gradu opat Gašper Pinter. Tisto pomlad je bila v dolini taka huda zima, da je zmrznilo veliko Ijudi in živine. Ljudje so bili obupani. Zatoje opat Gašper povabil vse duhovnike in vernike v dolini, naj pridejo na praznik sv. Gregorija (takrat je bilo to 12. marca) v Gornji Grad. Od tam so šli v procesiji k Marijini kapeli na Kokarje. Pot je bila težka in je trajala kar tri ure. Ko so dospeli h kapelici, je imel opat mašo. Prav med povzdigovanjem pa se je zgodil čudež. Od juga je zapihal topel veter in sneg se je začel tajati. Zime je bilo konec.
Ta dogodek je narisan in opisan tudi na oljni sliki, ki visi na slavoločni steni kokarske cerkve še zdaj. Slika je kopija originala, ki so ga napravili po tem čudežnem dogodku, zato ima letnico 1599. Pod to sliko je še druga, prav tako zelo dragocena, ki opisuje, kako je poromal k Mariji vojak, ki je bil rešen nevarnosti na priprošnjo kokarske Marije. Zraven je lesena palica, medalja in medaljon, ki naj bi ju v zahvalo pustil pri Mariji. Ob njih pa je še polno drugih kipcev in slik, ki so jih v cerkvi pustili hvaležni romarji v dolgih stoletjih, kar romajo sem.
Ko so po čudežnem zimskem dogodku Kokarje postale znane in priljubljene, so okrog leta 1560 sezidali novo cerkev. y času turške nevarnosti so jo obdali s taborskim obzidjem. Še leta 1854 jo je obdajalo, danes pa o njem danes ni več sledu. V času baroka so cerkev močno prezidali in predelali. Leta 1668 so pozidali nov prezbiterij, v začetku 18. stoletja pa postavili zvonik in obokali ladjo. Sredi prejšnjega stoletja so prezbiterij povečali in ga na novo obokali. Malo pozneje, leta 1887, je Jakob Brollo, ki je poslikal mnoge štajerske cerkve, s freskami okrasil tudi to svetišče. V prejšnje stoletje sodi tudi oltarna oprema.
Poseben spomin na kokarsko božjo pot imajo vsi, ki so v vojnih letih 1944 in 45 romali sem. Domačini še danes pripovedujejo, kako so mnogi vse od kapelice ob Dreti po kolenih šli do cerkve… Številne žene, matere in otroci so molili za može in očete, ki so bili izseljeni, zaprti, v nevarnosti za življenje. Ti so še zdaj močno navezani na kokarsko Marijo in zaupajo, da bodo na tem kraju gotovo uslišani.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Rečica ob Savinji
Rečica ob Savinji 74
3332 Rečica ob Savinji
Telefon: (03) 837 03 72
Dostop: z avtobusom do vznožja (nato 10 minut peš), z avtom do cerkve.
Glavni shodi: kvatrni petek v postu (petek po prvi postni nedelji), nedelja okrog godu karmelske Matere božje (16. avgust).
[wpgmza id=”5″ marker=”152″ zoom=”11″]