Vsebina:
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja
Nekaj povsem običajnega se nam zdi, da ima človek rojstni list. O njem smo simbolično govorili v zvezi z rojstvom naše države Slovenije. Bolj nenavadno pa je, če se z ohranjenim rojstnim listom ponaša kakšna stara cerkev. Burna zgodovina je na našem ozemlju uničila veliko takih pričevanj preteklosti. Zato so redki ohranjeni dokumenti toliko bolj dragoceni.
Ena takih listin je ohranjena v arhivih na Dunaju. V njej je zapisano, kdaj, kako in zakaj je nastala prva zidana cerkev Naše ljube Gospe v Lescah. Z željo, da se stvari ne bi pozabile, je briksenški duhovnik Nantwin sredi 12. stoletja (najbrž ok. 1140) zapisal, da je imel na svojem malem posestvu, ki mu pravijo Lezcza, kapelo. Ta je bila Mariji v čast zgrajena že pred davnimi časi. K njej so se ob Marijinih praznikih z darovi zgrinjale množice vernih od daleč in blizu. Ker ni bila posvečena in se v njej ni opravljala božja služba, je Nantwin obdržal darove zase, saj je bila kapela njegova podedovana last. Tržaški škof Dietmar in župnik Herwig iz bližnjih Rodin sta ga spodbudila, naj kapelo podre in na istem mestu postavi novo iz kamna. Z njuno pomočjo in z dovoljenjem oglejskega patriarha jo je posvetil škof Eberhard.
Za tem Nantwinovim zapisom je, žal, zgodovina z dokumenti o leški božjepotni cerkvi bolj molčeča. Zato pa je danes zgovornejša velika triladijska cerkev z visokim zvonikom, ki stoji posebej sam zase ob njej ter skupaj s sosednjim radovljiškim kakor stražar obvladuje ravan pod očakom Triglavom. Ob velikih obnovah leta 1983 so v zidovih odkrili pestro zgodovino leškega svetišča. Pokazala so se zgodnjegotska okna, vhodi in zunanje poslikave sten. Med temi je najbolj zanimiv glavni gotski portal, ki ima nad vhodom v živih barvah naslikano Marijo z detetom, sedečo na lepo rezljanem prestolu. Pogled na to fresko nas hoče spomniti na vzklik iz lavretanskih litanij, ki pravi, da je Marija sedež modrosti. Zanimivo pri tem je, da Marija drži v naročju Jezusa, v drugi roki pa vejico z vrtnicami. Jezus pa ima v roki lilijo. Slikarja Nikolaj in Štefan iz Gorice, ki sta se podpisala na fresko, sta nam zapustila najlepše pričevanje iz časov okrog leta 1390. To njuno delo štejejo strokovnjaki med najdragocenejše pri nas. Bog ve koliko romarjev je skozi ta imenitni vhod ob pogledu na sliko nad njim z zaupanjem vstopalo v cerkev.
Drugi slikarski zaklad leške božje poti je poslikan obok prezbiterija, delo enega največjih slovenskih baročnih slikarjev, Frančiška Jelovška. Layerjeva pa je oltarna slika, ki upodablja Marijino vnebovzetje in z njo zakrivajo tron. V njem bi seveda pričakovali kip Vnebovzete, saj je cerkev njej posvečena. Toda v njem kraljuje Marija z Jezusom v naročju. Zato tudi razumemo, zakaj se je vse do 19. stoletja ohranil naziv cerkev Naše ljube Gospe v Lescah. Med umetniškim bogastvom bodo ljubitelji umetnosti našli še veliko zanimivega. Romarji se bomo ustavili v tej cerkvi predvsem z mislijo na tisoče in tisoče naših prednikov, ki so na tem mestu pri Mariji, sedežu modrosti, iskali pomoč. Osemsto, najbrž pa še veliko več let, so prihajali sem. Danes malo manj, saj sta v bližini Brezje in blejski otok, vendar se tudi zdaj tukaj radi ustavljajo romarji.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Lesce
Hraška cesta 3
4248 Lesce
Telefon: 04/5318500
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: nedelja po velikem šmarnu.
[wpgmza id=”5″ marker=”105″ zoom=”11″]