Vsebina:
Župnijska cerkev Matere božje
Med vasmi ob Sorškem polju z dolgo preteklostjo je tudi Breg. Nekateri so mu dodali opisno ime ob Savi, pri Kranju, včasih tudi pri Stražišču v šmartinski župniji, da se loči od dvajsetih naselij na Slovenskem, ki imajo enako ime. Prav na koncu vasi, če se peljemo iz medvoške smeri, tam, kjer se že začenja gozd, stoji cerkvica z visokim zvonikom s čebulasto baročno streho. Že na prvi pogled nas vabi k obisku. Še bolj pa potem, ko odkrijemo, da je to stara božjepotna cerkev šmartinske župnije in tega dela Sorškega polja.
Cerkev Matere božje na Bregu se prvič omenja že leta 1445. V izročilu je ohranjeno, da je to najstarejša cerkev šmartinske pražupnije. Če velja breška cerkev za najstarejšo podružnico, je prav gotovo obstajala že okrog leta 1163, ko se prvič omenja šmartinska župnija. Prvotno ime za Marijino cerkev na Bregu je Marija v leševju. Ker kraj stoji blizu Save, je bil poraščen z leskovim grmovjem, kar je dalo cerkvi krajevno oznako. O leščevju danes ni več sledu, še vedno pa se ob njej razteza gozd, zato bi zaradi te lege ob gozdu in prijazne okolice zaslužila ime Marija v gozdu…
O prvotni cerkvi na Bregu ni veliko sledov. To naj bi bila gotska cerkev z ladjo, ki je imela raven strop. Ob turških vpadih, pravi domače izročilo, so imeli domačini izkopan rov, ki je iz cerkve peljal pod zemljo vse do savskega nabrežja. Služil jim je za skrivni izhod. Še izpred turških časov se je ohranila največja dragocenost tega svetišča – kip Matere božje. To je sedeča Marija z Jezusom v naročju. Kip je kamnit in je nastal v gotski delavnici ljubljanskega mojstra okrog leta 1450. Prvotno naj bi bila to upodobitev Pieta – Žalostne Matere božje, ki pa so jo v baročni dobi predelali in namesto umirajočega Jezusa Mariji dali v naročje božje Dete iz lesa… Pozorni opazovalec bo videl, da je Marijin izraz na obrazu čisto drugačen od Jezusovega.
O začetkih božje poti ni podatkov. O posebni zaobljubi pa pripoveduje velika votivna slika v cerkveni ladji. Na njej je upodobljena procesija. Leta 1717 so na dan cerkvenega žegnanja imeli v gostilni na Bregu velik ples. Sredi posvetnega norenja pa pride huda ura in trešči v hišo, kjer je bilo plesišče. Vsa vas je takrat pogorela. Brežani so v tem videli očitno kazen za posvetno norenje ob takem prazniku. Zato so se z zaobljubo zavezali, da nikdar več ob cerkvenem prazniku ne bodo plesali ali nespodobno rajali. V trajen spomin na to visi danes velika slika vasi in procesije, ki gre proti cerkvi na Bregu. Napis pove, da so se zaobljubili, da ne bodo ob žegnanju več plesali…
Današnja cerkev na Bregu je doživela prve predelave že v baročni dobi. Takrat so njeno gotsko podobo dodobra predelali, da o njej ni več sledu. Leta 1687 je dobila tri lepe baročne lesene oltarje zlatega tipa, od katerih sta se ohranila stranska dva. Tudi nekdanji leseni in okrašeni strop v ladji so leta 1871 uničili, ko so naredili obokanega. Konec prejšnjega stoletja so pri mojstru Vurniku naročili nov glavni oltar in vanj postavili stari Marijin kip. Tega imajo domačini v veliki časti. To so pokazali posebej po vojni, ko so ga hoteli nekateri spraviti v muzej, da bi bil “na varnem”, pa so ga domačini z vilami ubranili pred policaji, ko so prišli ponj. Druga dragocenost cerkve na Bregu je bronast zvon iz leta 1530, ki ga je ulil mojster Frančišek iz Padove in je poleg mlajšega blejskega ter še enega v Švici med redkimi ohranjenimi iz tiste dobe in livarne.
Včasih je bilo okrog oltarja veliko slik, ki so jih po zaobljubi prinesli romarji in domačini. Zdaj je le nekaj takih z umetniško vrednostjo. Božja pot pa zaživi v maju, ko imajo ob popoldnevih zelo obiskane pobožnosti. Zaradi prijazne okolice pa se je ob kolesarjenju ali drugače vselej vredno ustaviti v njej.
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnijska karitas Kranj – Drulovka/Breg
Breg ob Savi 42
4211 Mavčiče
Telefon: (04) 233 28 70
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shodi: nedelje v maju.
[wpgmza id=”5″ marker=”211″ zoom=”11″]