Zágorje pri Pilštajnu

Župnijska cerkev Marije Pomočnice

Zágorje pri Pilštajnu

Ne moremo se načuditi lepoti Kozjanskega, razgibanosti pokrajine, predvsem pa njeni mehkobi, ki nas spremlja, ko se odpravimo v ta konec Slovenije. Bog je res obilno natrosil lepoto po teh krajih, ljudje pa so to znali ceniti in se mu zahvaliti. Sad njihove hvaležnosti in pobožnosti so številne cerkve, posejane po holmih. Ponosno dvigajo kvišku svoje mogočne zvonike in se spogledujejo s hriba na hrib. Sredi vseh pa kraljuje Marija pomočnica kristjanov v Zagorju.

Legenda o nastanku te cerkve je povezana z bližnjim gradom v Pilštajnu, kjer naj bi se bila rodila sv. Ema, v 17. stoletju pa so na pilštajnski graščini živeli grofje Attemsi. Tri leta se je Marija prikazovala grofu Attemsu in mu naročala, naj ji v Zágorju sezida veliko cerkev. Grofu njegova skopost sprva tega ni dovoljeuala, potem si je premislil. V deželo so namreč prišli Turki in grof je moral v njihove ječe. Ko je bil čudežno rešen – kar naenkrat so mu padle verige z nog – se je zaobIjubil, da bo pozidal cerkev, ki si jo je Marija tako želela. Sezidana je bila leta 1661 in grof pri tem nikakor ni skoparil. Že prej je tu stala tesna kapela, iz katere je Marijin milostni kip iz 13. stoletja. Zanimiv je po tem, da drži Jezušček v roki velik višnjev grozd, to pa zato, ker so bili ti kraji nekdaj posejani z vinogradi.

Marija pa ni naklonila milosti le grofu, saj je kmalu postala znana daleč naokoli po tem, da rada usliši v vsakršni stiski in nadlogi. K njej so začeli romati z vseh strani in čudeži so se kar vrstili. Lepo vrsto teh čudežev je umetnik upodobil na čudovitih freskah v notranjosti cerkve. Čudovita hvalnica Mariji so, Ijudem pa spodbuda, naj se le zatekajo k njej po pomoč in naj jo častijo. Prisrčna in Ijubezniva je slika, kako je bil otrok rešen iz ognja. Mati nemočna in vsa obupana gleda pogorišče in dviga roke k zágorski Mariji, naj ji reši otroka, k ije ostal v goreči hiši. Otrok se je res rešil, saj se je zaprl v veliko peč, ki je po požaru ostala cela in je lahko nepoškodovan prišel iz nje.

Drugje zopet vidimo deklico, ki so jo že nesli k pogrebu, pa je na pripošnjo Marije oživela. Pretresljiv je tudi prizor s kugo, ki je pogosto razsajala po naši deželi. Marija je zaustavila kugo na Pregradu in Kostelu na Hrvaškem; izgnala je tudi satana iz obsedenca. Še vrsta drugih spominskih plošč, kita las, srebrne oči in druge votivne slike pričajo, da tu Marija deli milosti z obema rokama.

Záagorje je še danes ohranilo svoj sloves romarskega kraja. Dvoje glavnih romanj se zvrsti na leto. Najprej je na sedmo velikonočno nedeljo “štajersko” ali “zagorsko romanje”, ki ga dobro poznajo v vsej ožji in širši okolici, tja do hrvaškega Zágorja, od koder še vedno pride veliko romarjev. Drugo znano romanje pa je na nedeljo pred sv. Lovrencem, “leskovško romanje”, saj je ta “leskovška nedelja” že več kot tristo let “rezervirana” za romarje s Kranjske. Farani Leskovca pri Krškem so se namreč zaradi pogostnih nesreč in uničene letine zaobljubili Zágorski Mariji in to obljubo po tristo letih še vedno držijo!

Romarji so prihajali peš iz vseh strani. Že v soboto popoldne so se vrstile procesije od Senovega navzgor. Noč so prečuli v molitvi, petju, predvsem pa v hoji po kolenih okrog Marijinega oltarja, saj nisi bil pravi romar, če nisi padel pred Marijo na kolena.

Kar težko se poslovimo od tod. Ko se spuščamo v dolino, se še enkrat ozremo na mogočen zvonik. Ves bel nam kaže pot navzgor – po Mariji k Jezusu.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Aktualno

Posodobljeno: november 2026

Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Zagorje pri Lesičnem – Cerkev Marije Pomočnice« (EŠD 3518), s statusom: spomenik lokalnega pomena. Datacija po registru: prva polovica 15. stol., tretja četrtina 17. stol., 1661, prva četrtina 18. stol.

Register jo opisuje takole: »Cerkev sestavljajo v osnovi še gotska ladja, ki je bila v začetku 18. stol. barokizirana, zvonik iz 1661 in nadstropna veža na zahodu. Celovit baročni interier s freskami in oltarji.«

Lega: Pravilno orientirana cerkev stoji znotraj cerkvenega zidu, na položnem griču sredi vaškega jedra.

V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Zagorje pri Lesičnem – Gradišče na hribu Gradišče (približno 1,2 km); Bistrica pri Lesičnem – Cerkev sv. Andreja (približno 2,5 km); Dobje pri Lesičnem – Cerkev sv. Ožbolta (približno 3,1 km).

Za cerkev skrbi Župnija Zagorje, upravlja pa jo župnik iz župnije Župnik: upr. Jože HRIBERNIK s Pilštajna. Maše pri romarskih cerkvah pogosto niso redne in se ravnajo po cerkvenem letu, zato pred obiskom preverite oznanila ali pokličite župnijo.

Po izročilu so glavni romarski dnevi tu: 7. velikonočna nedelja, nedelja pred sv. Lovrencem (10. avgust), Marijini prazniki. Natančne ure in morebitne spremembe za tekoče leto župnija objavi v oznanilih, praznovanja pa so pogosto prestavljena na bližnjo nedeljo.

Romarska cerkev – Zágorje pri Pilštajnu
Zágorje pri Pilštajnu. Foto: Ajznponar, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0.

Kontakt in obisk

Župnija Zagorje
Zagorje 48
3261 Lesično

Telefon: 03/580-52-32

Dostop: z vozili.

Glavni romarski shodi: 7. velikonočna nedelja, nedelja pred sv. Lovrencem (10. avgust), Marijini prazniki.

Podatki preverjeni: november 2026; vir: skofija-celje.si/skofija/zupnije/.

Filter by

Objave iz iste kategorije:

Scroll to Top