Doma Slovenija Mesta Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem

Ravne na KoroškemOkolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo  leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj  deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna.

Ravne na KoroškemGuštanj je bil trgovsko in  obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). Krojaški ceh je v Guštanju deloval od  leta  1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti.

Začetki železarstva segajo v leto 1920. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot  1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja .  

Ravne na KoroškemOsnova za razvoj je bilo jeklarstvo, ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah  dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na Bližnji in Daljni vzhod ter v Rusijo. Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt.

Ravne na KoroškemRazvoj  ravenske  železarne  sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto, mestna občina in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem .

Danes so Ravne največje in najsodobnejše Koroško mesto. Upravno središče, nekatere funkcije pa so tudi na državnem nivoju.

Razvoj turizma:

Ravne na KoroškemKljučne elemente ponudbe in hkrati tudi razvojne priložnosti občine na področju turizma predstavljajo izletniški turizem s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine in naravnih zanimivosti, ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi ter turizem na podeželju oz. ponudba turističnih kmetij. Med najbolj obiskane turistične zanimivosti in izletniške točke spadajo ponudbe Koroškega muzeja Ravne s Prežihovino.

Ravne na KoroškemObstoječa ponudba na celotnem območju občine je prilagojena predvsem dnevnim turističnim obiskovalcem – izletnikom.  Nastanitvene zmogljivosti so slabo razvite.

Turistično informativna dejavnost je organizirana v turistično informacijskem centru na Ravnah, ki deluje v okviru občinske uprave Občine Ravne na Koroškem in opravlja turistično informacijsko dejavnost za našo občino. Na območju občine delujejo tri turistična društva, ki skrbijo predvsem za  organizacijo turističnih prireditev v občini. Za urejenost krajev in organizacijo prireditev trenutno skrbijo ožji deli občine, tj. krajevne, četrtne in vaške skupnosti.

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: