Šempeter leži v osrčju spodnje Savinjske doline, ob cesti Celje – Ljubljana, od Celja je oddaljen 12 kilometrov. Prijetno naselje, s celovito ponudbo privablja številne turiste, ki si lahko marsikaj ogledajo, saj je Šempeter kraj, ki mu je zgodovina dala kar nekaj resnično zanimivih in pomembnih ponosov.
Že od prazgodovine naprej, je Šempeter pomembna prometna povezava in postajališče za popotnike in trgovce, saj je že takrat skozi Savinjsko dolino vodila jantarska pot iz Baltika v Italijo, pozneje pa je vodila skozi Šempeter rimska cesta Akvileja – Emona – Celeia – Petovio. V 18. stoletju je bila v Šempetru postavljena poštna postaja ob cesti Dunaj – Trst, kjer so prepregali konje. Tudi splavarstvo je bilo zelo aktivno po reki Savinji in tako kot skozi vso zgodovino, potekajo tudi danes ob in skozi Šempeter pomembne prometne povezave.
Prometna povezava, pa sigurno ni edini ponos Šempetra. Vsak čas je pustil za sabo sled, ki jo danes Šempetrani s ponosom in veseljem predstavljajo domačim in tujim turistom, ter hkrati postavljajo nove pečate za zanamce.
Sv. Peter je bilo ime kraja vse do druge svetovne vojne, ko je okupator ukinil občino Sv. Peter in jo priključil občini Žalec, po vojni pa se je ta odločitev potrdila tudi s strani lokalnih oblasti in v petdesetih letih so tudi preimenovali kraj v današnji Šempeter, krajevno skupnost, ki jo še danes tvorijo še Zg. in Sp. Roje, Podlog, Zg. in Sp. Grušovlje, Zalog, Kale, Loke in Grče.
Skoraj trg bi mu lahko rekli, osrčju kraja Šempeter, ki ga označuje kip zavetnika, Sv. Petra na eni strani, kip v obliki krajevnega grba na drugi strani, ter med le-tema cerkev, ki stoji na istem mestu že najverjetneje izpred leta 1256 in je le eden od kulturnih krajevnih biserov.
Patriarh Gregorij je leta 1256, ko je cerkev tudi prvič omenjena v pisnih virih, priključil župnijo Sv. Peter k stiškemu samostanu, kamor je spadala vse do leta 1783, ko je Jožef II. Samostan razpustil in je postala župnija Sv. Petra samostojna župnija. Sama cerkev je bila prvotno romanska, v poznem gotskem obdobju pa so jo povečali za osrednji prezbiterij in zvonik. V drugi polovici 18. stoletja so cerkev barokizirali in ji prizidali roženvensko kapelo. Ko so v letu 1826 v Novem kloštru podrli samostansko cerkev, pa je župnijska cerkev Sv Petra dobila še velik oltar iz leta 1750, ter zelo znan kip Matere božje z detetom, iz leta 1320.
Ta kip je izjemne vrednosti in tudi zelo poznan, namreč ni gotske razstave cerkvene umetnosti brez gostovanja tega kipa – vredno si ga je ogledati, sploh pa na domači lokaciji – na levem stranskem oltarju v cerkvi Sv. Petra v Šempetru.
Cerkev je večinoma poslikal Jakob Brollo leta 1893 (v stari ladji, kapelah in podaljšku), v prezbiteriju pa so slike Osvelda Biertija iz leta 1913. Le-ta je slike Jakoba Brolla nekoliko popravil, saj so bile ob prezidavi poškodovane.
Reliefni Križev pot, ki se razprostira vzdolž cerkve, sega v leto 1924.
Prijetna, kulturno zelo bogata cerkev je torej v Šempetru, le malo pod njo, pa se razprostira še en velik ponos kraja – znamenita Rimska nekropola. Park, z najlepše ohranjenimi spomeniki rimske dobe.
Več o Rimski nekropoli si priberiti v posebnem članku na naši spletni strani.
Ob poti mimo arheološkega parka, do obnovljene Rimske ceste, naj omenim hišo, v kateri je bila prva osnovna šola v Šempetru. Danes je prepoznavna po trgovini, ki je v njej. Stavba je bila zgrajena v letih 1816 – 1818 ob takratni Dunajski cesti in je bila enorazrednica. Čisto prvi začetki pouka segajo v konec 18. stoletja, ko je Marija Terezija uvedla splošno šolsko obveznost. Pouk je najprej potekal v župnišču, po letu 1818 pa seveda v tej hiši, v prvi osnovni šoli v Šempetru.
V Šempetru je obstajalo tudi bogato družbeno življenje. Zgodovina društev se je začela že pred prvo svetovno vojno, leta 1905 sta bili dokumentirani že dve društvi – Kmetijsko in bralno društvo Sloga, ter Prostovoljna požarna bramba, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1878, a se je kasneje razvila v Gasilsko društvo. Skozi čas so se izoblikovala še; Izobraževalno društvo, Dramatično društvo, Jadranska straža, Jugoslovanska matica ter Telovadna društva Sokol in Orel.
Najstarejša oblika kulturnega življenja v Šempetru je bilo petje. Prvo pevsko društvo, ki je uprizarjalo tudi razne dramske igre je leta 1928 ustanovil Božo Mohorič, zbor pa so poimenovali Savinjski zvon.
Po drugi svetovni vojni in nekajletnemu kulturnemu zatišju so v Šempetru ustanovili kulturno društvo Svoboda, ki je povezovalo več sekcij (kino, knjižnico, instrumentalno in vokalno sekcijo, ter športne – kegljaško, strelsko, šahovsko, za družabne plese, filmski krožek, foto krožek….).
KUD Svoboda se je leta 1997 preimenovalo v KUD Grifon in uspešno deluje še danes. Grifon, lev, s sokoljo glavo in krilatim telesom, izvira iz rimskih časov in je upodobljen v Rimski nekropoli.
Šempeter pa ni le kulturno in zgodovinsko bogat kraj. Ponaša se namreč tudi z naravnimi lepotami in posebnostmi. Seveda je v dolini zelenega zlata, hmelj doma tudi v Šempetru in na poti do največje naravne zanimivosti v Šempetru, Jame Pekla, polja prisotnost hmelja tudi dokazujejo.
{mosimage} Šempeter je resnično bogat tako zgodovinsko, kulturno, kot tudi z naravno obogaten. Povrhu vsega ga odlikujejo še prijazni ljudje in zelo prijetno urejena okolica.
Vabljeni, na poučen in sproščujoč v Šempeter torej.
[wpgmza id=”5″ marker=”32″ zoom=”11″]