Črnomelj

Zaradi svoje centralne lege je Črnomlju že zgodaj pripadla tudi vloga prometnega središča Bele krajine. Tu se odcepijo ceste proti Metliki, Semiču in naprej proti Dolenjskim Toplicam, Adlešičem, Gribljam, Vinici in preko Starega trga ob Kolpi proti Kočevju. Črnomelj pa ni samo prometno, marveč tudi kulturno zaposlitveno, oskrbovalno in upravno središče večjega dela Bele krajine.
Srednjeveški Črnomelj je zaradi lege na ozkem pomolu obsegal razen osrednje ceste le dve vzporedni ulici, s katerih so držale poti do obeh rečnih strug. Ko so skopali jarek je nastal iz pomola otok, tako, da je bilo mesto dostopno skozi gornja vrata po dvižnem mostu. Ulična zasnova starega mesta se tudi kasneje ni bistveno spremenila. Zaradi prostorske stiske so kmetje postavljali gospodarska poslopja zunaj mestnega obzidja, pred Vavtaro, to je mestnim vhodom. Ko je prenehala turška nevarnost se je mesto začelo širiti po valoviti okolici. Po zasutju obrambnega jarka v 18. in 19. stoletju so se predmestja združila s starim mestom v skupen urbani prostor. Iz starega jedra se je mesto najprej razširilo proti severu, po drugi svetovni vojni pa še ob cestah proti Svibniku, Vojni vasi, Metliki in Kanižarici.
Preteklost
O tem, da je bil kraj obljuden že v starejši železni dobi pričajo žarni grobovi. Precej najdb je tudi iz rimskega obdobja, nekaj rimskih nagrobnikov je vzidanih celo v zidove črnomaljskih sakralnih objektov. Okoli župnijske cerkve so odkrili staroslovanske grobove iz 10. in 11. stoletja. Kraj Črnomelj se prvič omenja leta 1228 kot Schirnomel. Tržne pravice je kraj dobil leta 1277, mestne pa leta 1407. Pri tem je nenavadno to, da so ga šele v naslednjem stoletju začeli dejansko označevati kot mesto, medtem ko so ga še celo 15. stoletje označevali kot trg. Mestne pravice in s tem lastna mestna uprava, sodstvo in pravica do sedmih sejmov letno pa so vseeno veljale že od leta 1407 naprej. Meščani, vitezi in vojaki so bili oproščeni plačevanja davkov.
V 15. stoletju so Črnomelj zaradi turških vpadov zavarovali z obzidjem in izkopali jarek. Turki so mesto neuspešno oblegali kar 19 krat, začenši z letom 1408. Med leti 1529 in 1579 je postal Črnomelj celo pomembno izhodišče za vojaške pohode proti Turkom. To je bil tudi čas občutnega razcveta mesta, saj se v njem niso zbirali samo vojaki, marveč tudi trgovci in obrtniki.
Po letu 1579 je obrambne funkcije od Črnomlja prevzel Karlovac in po zgraditvi trdnjave se je tja preselilo tudi vojaštvo. Črnomelj je začel gospodarsko propadati. Manj pomemben podeželski kraj je ostal vse do konca prve svetovne vojne, k čemur so precej pripomogli tudi vpadi Uskokov in Hajdukov, ki so pogosto ropali po Beli krajini. Avstrijski orožniki so ropanje zatrli šele sredi 19. stoletja. Razcvet mesta so oteževale tudi naravne in druge nesreče: požar leta 1566, kobilice leta 1611, kuga leta 1646, kolera 1835 in koze 1855.
Pomembno vlogo je v zgodovini Črnomlja odigrala protestantska cerkvena občina, ki je v drugi polovici 16. stoletja prevzela mestno šolo, v kateri so poleg latinice poučevali tudi glagolico in cirilico. Pod pritiskom protireformacije je morala šola prenehati z delom že v začetku 17. stoletja. Na kulturno in politično življenje Slovencev je imela velik vpliv tudi knjižnica, ustanovljena 1868.
Med drugo svetovno vojno je bil Črnomelj pod italijansko okupacijo do kapitulacije Italije, septembra 1943. Zatem je bil do konca vojne, tako kot velika večina Bele krajine, v rokah partizanov. Bil je tudi sedež partizanskih vojaških, kulturnih in gospodarskih ustanov. Spomenik žrtvam stoji na bližnjem Gričku.
Z vidika kulturne dediščine zavzema posebno mesto črnomaljski grad, ki je bil prvič sezidan že leta 1165. Kasneje so sezidali večjega, ki se je z nekaj prizidavami ohranil vse do današnjega dne. Grad je pogosto menjal lastnike; v srednjem veku so najprej gospodovali plemeniti Črnomaljski, nato v 16. stoletju Frankopani, kasneje grofje Lichtenbergi. Pred drugo svetovno vojno je bil v lasti rodbine Lackner, ki je del grajskih prostorov odstopila za pisarne. Na dvorišču gradu so razstavljeni rimski nagrobniki. Že v 13. stoletju je nastala tudi komenda viteškega reda templarjev. Kvalitetno notranje dvorišče ima prenovljene nadstropne arkade.
V središču mesta stoji župnijska cerkev sv. Petra, ki se omenja že leta 1228, sedanja baročna dvorana s kapelami je iz prve polovice 18. stoletja. Gotska cerkev sv. Duha se prvič omenja leta 1487. V poznogotskem prezbiteriju ima križnorebrast obok. Skupaj z obrambnim obzidjem so jo obnovili konec 19. stoletja. V bližnjem gozdu Mestni lozi stoji na samem cerkev sv. Sebastijana. V Črnomlju deluje tudi edina gimnazija v Beli krajini.
Skozi mesto je v prvem letu prve svetovne vojne stekla železniška proga Novo mesto – Črnomelj – Karlovac. Navzlic temu se je prva industrija v mestu pojavila šele proti koncu vojne. Leta 1917 so namreč postavili prvo parno žago, na katero so dovažali les po 27 km. dolgi gozdni železnici iz Kočevskega Roga. Domačin J. Doltar, povratnik iz Amerike, je leta 1920 ustanovil majhno livarno, predhodnico sedanje črnomaljske železnolivarske in strojne tovarne. Iz starih žagarskih obratov se je po drugi svetovni vojnin razvila lesnopredovalna industrija. Poleg tega deluje v Črnomlju tudi manjša tekstilna tovarna.
Občina Črnomelj
Občina Črnomelj je največja belokranjska občina, saj je tako po površini (339 km2) kot po številu prebivalcev (nekaj manj kot 15.000) večja od obeh ostalih belokranjskih občin skupaj. V približno 200 gospodarskih družbah je zaposlenih okoli 2.300 ljudi, poleg tega pa je v občini še 485 samostojnih podjetnikov in obrtnikov. Črnomaljski delavci zaslužijo manj kot je republiško povprečje.
Daleč najpomembnejša gospodarska družba je Danfoss Compressors, ki je tudi za slovenske razmere zelo velika in je v sto odstotni danski lasti. Zaposluje več kot 1.100 delavcev in ustvari veliko večino (94 odstotkov) vsega izvoza iz občine Črnomelj. S kompresorji zalaga 3 odstotke svetovnega trga. Druga najpomembnejša panoga je trgovina, ki ji sledi gradbeništvo s precej znanim gradbenim podjetjem Begrad. Pomen kmetijstva je z ozko ekonomskega stališča majhen, saj je njegov delež v občini celo manjši od republiškega povprečja. Najpomembnejša panoga je vinogradništvo, ki ji sledita sadjarstvo in živinoreja. Vse bolj pomembna panoga postaja tudi turizem, ki pa ga ne želijo vezati izključno na dva krajinska parka v občini, Kopo in Lahinjo. Še več kot polovico občine je poraščene z gozdom.
Satelitska slika Črnomlja in okolice.
Avtor: Tomaž Štefe
Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Aljaževa pot od doma do doma

Razgledna sprehajalna pot Kopa

Pot kamna

Slovenska planinska pot

Kraška učna pot od Lebice do Krupe

Nežina pot

Po Groharjevi poti

Pleterska pot

Cankarjeva literarna pot

Učna pot Breza

Velikolaška kulturna pot

Po Jurčičevi poti

Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja

Učna pot Samostanski hrib

Pot Triglavske Bistrice
Resslova pot po Krakovskem gozdu

Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras

Kobariška zgodovinska pot

Baragova pohodna pot
Krekova pot – Leskovec (721 m), Brunk (557 m)

Gozdno-turistična pot Plešivec

Kamnoseška učna pot

Šolska pot dedkov in babic

Slomškova romarska pot

Bernekerjeva pot

Čez Most po modrost

Vegova pot

Rilkejeva pot

Kettejeva pot

Iz Babnega Polja do Goričic

Iški vintgar

Podružnična cerkev Marije Snežne (Marija Snežna nad Avčami)

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev (Sv. Trije Kralji v Sl. goricah)

Bazilika Matere usmiljenja (Mati milosti v Mariboru)

Župnijska cerkev Matere božje (Puščava)

Podružnični cerkvi sv. Ane in sv. Volbenka (Leše nad Prevaljami)

Župnijska cerkev Marije Snežne (Solčava)

Župnijska cerkev sv. Janeza Nepomuka (Razkrižje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Spodnja Idrija)

Župnijska cerkev Marijinega rojstva (Primskovo na Dolenjskem)

Župnijska cerkev Marije vnebovzete (Devica Marija v Polju)

Župnijska cerkev svetih Treh kraljev (Vrh Svetih Treh Kraljev)

Podružnična cerkev sv. Ane (Ledinica pri Žireh)

Župnijska cerkev sv. Lucije (Dražgoše)

Podružnična cerkev Device Marije ‘pri kapelci’ (Kropa)

Podružnična cerkev Svetega Duha (Sveti Duh ob Jezeru)

Župnijska cerkev Matere božje (Breg ob Savi)

Župnijska cerkev Karmelske Matere božje (Češnjice)

Podružnična cerkev Device Marije (Dolenja vas pri Krškem)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok nad Sevnico)

Župnijska cerkev Marijinega imena (Kalobje)

Podružnična cerkev sv. Lucije (Sveta Lucija v Studenicah)

Župnijska cerkev Čenstohovske Matere božje (Kostrivnica)

Župnijska cerkev sv. Roka (Sv. Rok pri Rogatcu)

Župnijska cerkev Sv. Duha (Sv. Duh na Ostrem vrhu)

Podružnična cerkev sv. Areha (Sv. Areh na Pohorju)

Župnijska cerkev sv. Jožefa (Studenci v Mariboru)

Župnijska cerkev Sv. Trojice (Sv. Trojica v Sl. Goricah)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Jeruzalem)

Župnijska cerkev Marijinega obiskanja (Polenšak)

Župnijska cerkev sv. Bolfenka (Kog)

Podružnična cerkev Sv. Trojice (Sv. Trojica v Lendavskih goricah)

Podružnična cerkev sv. Hieronima (Sv. Hieronim na Nanosu)

Podružnična cerkev Marije vnebovzete (Šmarje pri Sežani)

SaPodružnična cerkev Marijinega imena (Méngore)

Romarska cerkev Matere božje (Svete Višarje)

Podružnična cerkev Marije vnebovzete (Zagozdac)

Župnijska cerkev Marije vnebovzete (Fara pri Kočevju)

Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja (Velika Slevica)

Bazilika Žalostne Matere božje (Stična)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Dobrova)

Župnijska cerkev Matere božje (Ljubno)

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja (Bled)

Podružnična cerkev sv. Petra (Sv. Peter nad Begunjami)

Župnijska cerkev sv. Ane (Tunjice)

Župnijska cerkev Marijinega rojstva (Homec pri Kamniku)

Podružnična cerkev sv. Lenarta (Krtina)

Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega (Štanga)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Žebnik)

Župnijska cerkev imena Marijinega (Sv. Planina)

Bazilika Lurške Matere božje (Brestanica)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok v Brežicah)

Podružnična cerkev Matere božje (Svete gore)

Župnijska cerkev sv. Eme (Sv. Ema)

Podružnična cerkev sv. Križa (Gora Oljka)

Podružnična cerkev Device Marije (Oberšljan)

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja (Kostanjevica)

Bazilika Marijinega vnebovzetja (Sveta gora)

Župnijska cerkev sv. Zenona in Marijinega imena (Marijino Celje nad Kanalom)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Tolmin)

Župnijska cerkev sv. Jožefa (Ricmanje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Repentabor)

Župnijska cerkev Matere božje (Podgorje v Rožu)

Kapela Lurške Matere božje (Lurd pri Šentjerneju)

Podružnica Matere božje (Zaplaz)

Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja (Nova Štifta pri Ribnici)

Župnijska cerkev Rožnovenske Matere božje (Tomišelj)

Župnijska cerkev Marije Pomočnice (Rakovnik)

Podružnična cerkev sv. Roka (Dravlje)

Župnijska cerkev Oznanjenja Devici Mariji (Velesovo)

Podružnična cerkev sv. Jošta (Sv. Jošt nad Kranjem)

Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu (Brezje)

Podružnična cerkev Sv. Trojice (Sv. Trojica na Vrhniki)

Podružnična cerkev sv. Križa (Križna gora nad Ložem)

Župnijska cerkev Marije Zvezde (Nova Štifta pri Gornjem Gradu)

Podružnična cerkev Matere božje (Kokarje)

Župnijska cerkev Marije Nazaret (Nazarje)

Bazilika Matere božje (Petrovče)

Podružnična cerkev sv. Ane (Teharje)

Župnijska cerkev sv. Marije in sv. Marjete (Sladka Gora)

Podružnična cerkev Device Marije (Devica Marija na Pesku)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Olimje)

Župnijska cerkev sv. Marije (Ptujska Gora)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Turnišče)

Župnijska cerkev sv. Petra (Sv. Peter na Kronski gori)

Podružnična cerkev sv. Križa (Sv. Križ pri Dravogradu)

Podružnična cerkev sv. Uršule (Uršlja gora)

Podružnična cerkev sv. Križa (Gradišče pri Vipavi)

Podružnična cerkev svetih Primoža in Felicijana na Planini (Sv. Primož nad Kamnikom)

Podružnična cerkev Matere božje (Šmarna gora)

Župnijska cerkev svetih Kozme in Damijana (Krka na Dolenjskem)

Podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverija (Vesela Gora)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Žalostna gora pri Mokronogu)

Podružnična cerkev Marijinega rojstva (Trška gora pri Novem mestu)

Podružnična cerkev Kraljice presvetega rožnega venca (Stopno pri Škocjanu)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Tri Fare)

Samostanska cerkev Matere božje na Stari gori

Podružnična cerkev sv. Antona (Sv. Anton v Idriji)

Župnijska cerkev Marijinega prikazanja (Strunjan)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Vreme)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Vreme)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Slavina)

Samostanska cerkev Žalostne Matere božje (Mirenski Grad)

Podružnična cerkev sv. Križa (Kojsko)

Župnijska cerkev Srca Jezusovega (Drežnica)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Grad v Prekmurju)

Župnijska cerkev Marijinega imena (Ruše)

Župnijska cerkev sv. Pankracija (Stari trg pri Slovenj Gradcu)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah)

Župnijska cerkev Marije Pomočnice (Zágorje pri Pilštajnu)

Podružnična cerkev sv. Jožefa (Sv. Jožef v Slovenski Birstrici)

Podružnična cerkev Matere božje (Brinjeva gora)

Podružnična cerkev Marije sedem žalosti (Predjama)

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete (Prihova)

Sv. Pavel nad Vrtovinom

Podružnična cerkev sv. Križa (Sv. Križ nad Belimi Vodami)

Cerkev Marije Snežne (Svetina nad Celjem)

Župnijska cerkev sv. Jožefa (Sveti Jožef v Celju)

Kapela sv. Križa (Kalvarija v Reziji)

Podružnična cerkev Lurške Matere božje (Gradišče pri Grižah)

Župnijska cerkev sv. Križa (Perava v Beljaku)

Župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija (Radmirje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Lesce)

Podružnična cerkev sv. Benedikta in Žalostne Matere Božje (Tabor v Podbrezjah)

Podružnična cerkev Marijinega oznanjenja (Crngrob pri Škofji Loki)

Župnijska cerkev Marije vnebovzete (Grebinj)

Podružnična cerkev sv. Lucije (Skaručna)

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje (Žalostna gora pri Preserju)

Podružnična cerkev Device Marije (Sveto mesto pri Žvabeku)

Podružnična cerkev Kraljice miru (Kurešček)

Podružnična cerkev povišanja sv. Križa (Sv. Križ pri Ribnici)

Podružnična cerkev sv. Neže (Kum)

Kapela Marije Pomagaj (Tamar)

Kapela Žalostne Matere božje pod Veselo goro (Šentrupert)

Podružnična cerkev sv. Ane (Sv. Ana v Leskovcu)

Podružnična cerkev Matere dobrega sveta (Slinovce)

Kapela Marije Snežne (Kredarica)

Župnijska cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega (Davča)

Podružnična cerkev sv. Lovrenca, mučenca - božja pot smuške Marije (Smuk nad Semičem)

Podružnična cerkev sv. Volbenka (Volbenk v Poljanski dolini)

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja (Smrečje)

Župnijska cerkev Marije Brezmadežne (Kokra)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Primskovo)

Župnijska cerkev sv. Katarine (Lom)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Mekinje)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Zgornji Tuhinj)

Sv. Marjeta v Žlebeh

Sv. Jožef v Ljubljani

Samostanska cerkev Marije Pomagaj (Križanke)

Podružnična cerkev Marijinega obiskanja (Rožnik)

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Kopanj)

Podružnična cerkev sv. Lucije (Dole pri Polici)

Podružnična cerkev sv. Roka (Sv. Rok pri Žužemberku)

Podružnična cerkev sv. Ane (Sv. Ana nad Ribnico)

Župnijska cerkev Marijinega rojstva (Sv. gora nad Litijo)

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev (Brunk)

Podružnična cerkev Karmelske Matere božje (Marija Gradec)

Župnijska cerkev Naše ljube Gospe rožnovenske (Črešnjice)

Župnijska cerkev Sv. Trojice (Zgornja Polskava)

Podružnična cerkev Svetega Duha (Stara Gora pri Sv. Juriju)

Podružnična cerkev sv. Ignacija (Sv. Ignacij na Rdečem Bregu)

Župnijska cerkev sv. Ožbalta (Ožbalt ob Dravi)

Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega (Sv. Anton na Pohorju)

Podružnična cerkev sv. Vida (Sv. Vid v Strehovcih)

Župnijska cerkev Marijinega darovanja (Tabor nad Vrabčami)

Kapela Lurške Matere božje - Plače

Podružnična cerkev sv. Martina - Šilentabor nad Zagorjem

Podružnična cerkev Marijinega rojstva

Gradišca pri Črnotičah

Dolina pri Celovcu

Romarska cerkev Marija Gradec

Robanov kot – dolina blagoslovov

Krajinski park Zgornje Idrijce

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Krajinski park Rakov Škocjan

Triglavski narodni park

Po poteh Robanovega Joža

Krajinski park Nanos

Park Škocjanske jame

Krajinski park Polhograjski dolomiti

Črnomelj

Kočevje

Kobarid

Kostanjevica na Krki

Slovenj Gradec

Žužemberk

Žiri

Velenje

Sežana

Litija

Ljutomer

Metlika

Ravne na Koroškem

Šempeter v Savinjski dolini

Sveti Trije Kralji v Slovenskih Goricah

Šentrupert

Šentjur

Sveti Vid

Prevorje

Miklavž pri Ormožu

(Sv.) Valburga

Šentlambert

Pišece

Štanjel

Gornji Grad

Zagorje ob Savi

Župnijska cerkev ‘Naše ljube Gospe na Zilji’ (Marija na Zilji)

Hrastnik

Trbovlje

Ljubljana

Destrnik

Veliki Nerajec

Domačija kot čevljarski muzej v Turnišču

Rojstna hiša Janeza Jalna

Šturmajce v Gorenji Kanomlji

Etno hiša v Ravnem Dolu

Vukova domačija

Babičev mlin v Veržeju

Jalnova hiša na Rodinah

Bloško jezero

Cerkniško jezero

Velenjsko jezero

Gradiško jezero