Doma Izleti Slovenske pešpoti Pleterska pot

Pleterska pot

 

Pleterska potV Šentjerneju se odcepi cesta pod obronke Gorjancev, odkoder se pogled odpre na slikovite vasice in s hrami posejanimi griči. Pred nami v tesni dolini nenadoma vznikne kartuzija Pleterje, zakrita z vinorodnimi griči in na jugu stisnjena pod gorjansko strmino.
Podali se bomo na štiri kilometre dolgo pot okoli kartuzije Pleterje. Pot, ki se začne pri vratih pred staro gotsko cerkvijo, je vseskozi označena s simbolom – rumenim križem v modrem polju. Kljub temu pa moramo biti previdni, da nas s poti ne zapeljejo markacije ostalih, daljših poti.  Pleterska pot, ki ima tri dele, nas sprva vodi skozi gozd, nato se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem.

Kartuzija Pleterje

Kartuzijo Pleterje zaznamujeta dve obdobji: čas srednjega veka, ko je bila kartuzija ustanovljena, a že v 16. stoletju ukinjena, in čas nove kartuzije, ko je leta 1899 kartuzijanski red z nakupom spet pridobil svojo nekdanjo pletersko posest in zgradil nov samostan. Od stare kartuzije je ohranjenih le nekaj poslopij ob njej ter stara gotska cerkev z zakristijo, ki sta dostopni za obiskovalce. Z obnovo je gotska cerkev dobila podobo, kakršno je imela ob nastanku, s tem pa se pleterska cerkev v vrsti redovne arhitekture ponaša kot edinstvena v Evropi. Ko vstopimo v povsem prazno cerkev, prekinemo svetlobni snop, s čimer sprožimo magnetofonski trak. Naenkrat se iz nevidnih zvočnikov zasliši enoglasno petje pleterskih redovnikov, ki nas popeljejo v skrivnosti svet puščavniškega življenja. Za večje skupine pa je možen ogled multivizijskega prikaza redovniškega življenja.

Pleterski hrib
Po ogledu cerkve nas Pleterska pot pelje mimo treh metrov visokega in skoraj tri kilometre dolgega obzidja. Pot sprva zavije skozi gozd, kjer vidimo razne drevesne vrste v umetnem mešanem sestoju, ki so ob poti označene na tablicah. Ko zapustimo skupino debelih hrastov, se pot spušča k Javoroviškim vratom ter nadaljuje mimo starega kamnoloma nad samostanom. Ko pridemo iz gozda, na zavoju samostanskega obzidja prečkamo asfaltirano cesto, ki vodi v vas Drča ter se mimo križa vzpnemo po označeni poti med vinogradi na Pleterski hrib. Najstarejši del samostanskega vinograda je star sedemdeset let. Od tod so znani darovi narave kartuzije Pleterje: pridelujejo cviček, kot tipično dolenjsko vino, in mašno vino, ki je zvrst sort sivi pino, kerner, chardonnay in laški rizling. V boljših letnikih pa pridelajo tudi sortna vrhunska vina, predikatna vina in penino. S Pleterskega hriba se nam odpre čudovit razgled na kartuzijo s samostansko cerkvijo, celicami patrov, na vrt in sadovnjake znotraj obzidja.

Muzej na prostem – domačija Šentjernejskega polja
Iz vinogradov se spustimo do Drških vrat, kjer je nekaj korakov naprej na skalnem robu znamenje svetega Jožefa. Pot nadaljujemo vzdolž obzidja do muzeja na prostem, ki predstavlja domačijo z območja Šentjernejskega polja iz leta 1833. Kartuzijani so že pred leti razmišljali, da bi številnim obiskovalcem, ki so si želeli ogledati samostan, ponudili na ogled še kaj drugega. Tako so na obsežnem travnatem zemljišču, dobrih tristo metrov pred samostanskim obzidjem, začeli postavljati slovenski “skansen“, po zgledu narodopisnega muzeja na griču Skansen sredi Stockholma. Danes muzej na prostem Pleterje predstavlja pomemben spomenik tradicionalnega stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. Ob Kegljevičevi hiši, ki je razglašena za etnološki spomenik, so postavljeni tudi pripadajoči gospodarski objekti (toplar, pod, svinjaki, sušilnica za sadje in lan, vodnjak, poljsko stranišče, vrtiček ob hiši, posajena sadna drevesa in lesen mostiček). Vsak zase predstavljajo določen tip objekta in njegove namembnosti, hkrati pa pričajo tudi o znanju domačih mojstrov ter materialih in tehnikah gradnje. V sklopu muzeja najdemo še Baničevo hišo, ki služi kot upravna stavba in trgovina.
V miru, pristni naravi in starodavnem ozadju, se Pleterska pot zaključi. Za obzidjem kartuzije Pleterje se meniško življenje nemoteno nadaljuje naprej. Povezuje se v posebno meniško bivalno kulturo, ki pa mora tekmovati z vsako drugo v pogledu pristnosti in kakovosti.

Besedilo in foto: Alenka VEBER
Filter by

Objave iz iste kategorije: