Doma Izleti Slovenske pešpoti Velikolaška kulturna pot

Velikolaška kulturna pot

Na Ilijevem kozolcu je nastala povest o Martinu KrpanuNa popotovanju k zibelki slovenske knjige – Velikolaški kulturni poti – se bomo na petnajst kilometrov dolgi poti srečali z Levstikom, Stritarjem in Trubarjem.
Za pot, ki je primerna tudi za šoloobvezne otroke, potrebujemo pet ur zmerne hoje. Začetek krožne poti je prepuščen popotniku, lahko pa jo začnemo v Velikih Laščah. Na pot vzemimo še zemljevid Potovanje po občini Velike Lašče ter knjigo Popotovanje k zibelki slovenske knjige.

Velike Lašče – Levstikov dom in njegov spomenik
Začnimo pot v Velikih Lašč. Ob 150. obletnici rojstva Josipa Stritarja sta bili v Levstikovem domu odprti spominski sobi Stritarja in Levstika, v prostoru, ki služi kot čitalnica, pa je manjša predstavitev Trubarja. V Levstikovi sobi je predstavljeno njegovo življenje in delo s fotografijami in knjižnimi deli ter z nekaj osebnimi predmeti, podobno tudi  Stritarjevo življenje. Stopimo še do mogočne župnijske cerkve Marijinega rojstva, ki stoji vrh griča Velikih Lašč, obkrožena s skupino trških hiš. Pred njo stoji Levstikov spomenik  iz kraškega kamna. Že dve leti po Levstikovi smrti so ga postavili velikolaščanski veljaki. Ob stoletnici njegovega rojstva so na spomeniku odkrili tudi reliefno Levstikovo podobo.
Na eni od najlepše ohranjenih starih hiš Pri Kuklju je na pročelju doprsni kip Jožeta Javorška (1920 – 1990). Javoršek je bil pesnik, pisatelj, esejist, dramatik in svetovljan.

Retje – Ilijev kozolec
Povzpnemo se na hrib k svetemu Roku (619 m), kamor je k žegnanjskim pobožnostim zahajal Fran Levstik, pod mogočnimi lipami pred cerkvijo pa modroval z rojaki. Preko vasi Srobotnik po rahlem vzponu dospemo v Levstikove Retje.
Na Frana Levstika (28. 9. 1831 – 16. 11. 1887), pesnika, pisatelja in velikega Slovenca nas sredi vasi spominja Močilarjeva lipa. Tu je Levstik velikokrat kramljal s prijatelji. Na robu vasi stoji skrbno ohranjen Ilijev kozolec, na katerem je nastajala povest o Martinu Krpanu. Kozolec so postavili brez enega samega kovanega žeblja. Levstikove rojstne hiše danes ni več. Označena je s spominsko ploščo in doprsnim kipom, katerega je ob stoletnici pisateljeve smrti podaril kipar Jakov Brdar.

Temkov mlin na TrubarjeviniPodsmreka – Stritarjev rojstni kraj
Od tod jo mahnemo proti rojstnemu kraju Josipa Stritarja (6. 3. 1836 – 25. 11. 1923). Še prej se bomo povzpeli na Podvalo (662 m), od koder nam bo pogled ob lepem vremenu zaobjel bližnje griče in daljne vrhove Karavank in Kamniških Alp. Spustimo se v dolino pod hribom, kjer leži Dvorska vas z baročno cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Pot nadaljujemo proti Mali Slevici do Velike Slevice z znano Marijino romarsko cerkvijo. Na nasprotnem griču zagledamo Podsmreko.
Na mestu Stritarjeve rojstne hiše danes stoji enonadstropna stavba. V njeno predhodnico so leta 1936 vgradili relief velikega literata, ki ga je napravil kipar France Gorše. Na Stritarjeve čase nas danes opozarja samo še kašča, v kateri je moč najti zbirko starega orodja.
Stritar je Slovencem, z znamenitim uvodom v Prešernove Poezije, razkril umetniško vrednost pesnika. Leta 1870 je na Dunaju začel izdajati prvo slovensko literarno revijo Zvon, za katero je pisal pesmi, razprave in pesmi.

Trubar ? začetnik slovenske književnostiRašica – Trubarjeva domačija
Valovita pot nas nadalje vodi mimo gručastih vasic do Rašice. Primož Trubar (8 (?).  1508 – 29. 6. 1586) se je verjetno rodil v Temkovem mlinu. Ob 400. obletnici smrti začetnika slovenske književnosti, so ga obnovili in poimenovali Trubarjeva domačija. Sestavljajo jo mlin, žaga, skedenj, kozolec, spominska soba in gostišče. V spominski hiši je z besedili, kopijami knjig in upodobitvami pomembnih mož v vitražih predstavljeno Trubarjevo življenje, delo in njegov čas.
Po načelu protestantov, da je treba ljudem približati božjo besedo v domačem jeziku, je Trubar napisal prve knjige v slovenščini. Leta 1550 sta na Nemškem izšla njegov Katekizem in ob njem Abecednik. Za tema dvema je nastalo še preko 20 knjig. Trubarjevina je središče številnih kulturnih prireditev in srečanj, vas Rašica pa zaščitena kot kulturna dediščina, zaradi ohranjanja podobe vasi iz preteklih časov.

Zemljevid

Potovanje po občini Velike Lašče, 1: 30.000. Velike Lašče: Občina, 1998.

Priporočam

Deterding Manfred et al. Popotovanje k zibelki slovenske knjige. Velike Lašče: Osnovna šola Primoža Trubarja, 1996.

Kratka oznaka poti in informacije o poti

Velike Lašče, krožna pot, 15 km (5h), 7 pojasnjevalnih točk, organiziran pohod vsako leto na nedeljo, najbližjo 8. juniju.
PD Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, GSM 041/778-909

Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.

Povezane objave: