Friderik Irenej Baraga (*29. junij 1797, Mala vas pri Dobrniču – †19. januar 1868, Marquette, Michigan, ZDA), misijonar in jezikoslovec.
Apostol Indijancev
Enega izmed najznamenitejših Slovencev, ki ima svoj izvir v Trebnjem, lahko spoznamo na Baragovi pohodni poti. Osemnajst kilometrov dolga krožna peš pot se začenja v Trebnjem, nadaljuje proti Mali vasi ter čez Knežjo vas v Dobrnič ter preko Grmade in Vrhtrebnjega nazaj v Trebnje. Pot vsebuje tri življenjske postaje Friderika Barage: Trebnje, Malo vas in Dobrnič. Pot, ki je vseskozi lepo označena, je opremljena tudi s pojasnjevalnimi tablami. Priporočam vam tudi turistično karto občine Trebnje 1 : 50 000.
Irenej Friderik Baraga – velik sin slovenskega naroda
Svetniški misijonar in škof Irenej Friderik Baraga se je rodil v Knežji vasi, na pristavi Mala vas 28. junija 1797. Leta 1816 je odšel na Dunaj študirat pravo. Po magisteriju se je vpisal na teologijo in škof Avguštin Gruber ga je 21. septembra 1823 posvetil za mašnika. Štiri leta je bil kaplan v župniji Šmartin pri Kranju, nato pa dve leti v Metliki. Konec oktobra 1830 je odšel v misijone med Indijance Severne Amerike.
Med Indijanci plemena Očipve je misijonaril od leta do leta 1853, ko je bil posvečen za škofa s sedežem v Sault Ste. Marie, od koder je moral z nekaj duhovniki pastirovati okoli 10.000 katoličanom vseh narodnosti. Leta 1865 je prenesel sedež škofije v bolj centralno mesto Gornjega Michigana, v Marquette. Potem ko je položil temelje za prihodnji razvoj svoje škofije, je po težki bolezni končal zemeljski tek v Marquettu 18. januarja 1868. Njegov grob je v škofijski cerkvi. Svojim Očipvejcem je v njihovem jeziku sestavil molitvenik in druge verske knjige ter slovnico in slovar.
Vsako leto se v spomin na tega velikega misijonarja v ZDA in Sloveniji obhajajo »Baragovi dnevi« s predavanji in molitvami. Postopek za beatifikacijo je že precej napredoval.
Trebnje – gremo na pot
Pot začenjamo pri župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki je bila v letih 1799–1824 domača župnija Friderika Barage. Pred vhodom v cerkev stoji spomenik Friderika Barage, delo kiparja Franceta Goršeta (1978). V cerkvi si lahko ogledamo tudi lep baročni oltar rezbarja Janežiča z Langusovo sliko Marijinega vnebovzetja.
Ogleda vredna je tudi Galerija likovnih samorastnikov, kjer je stalna zbirka let-teh. Od leta 1968 naprej se tu vsako leto zbirajo umetniki naivne umetnosti – samorastništva. Svoja dela so poklanjali Trebnjemu in od leta 1971 Galeriji samorastnikov. Nastala je zbirka, v kateri je danes okrog 800 umetniških del, slik, reliefov in skulptur, ki jih je ustvarilo več kot 200 umetnikov iz 30 držav.
Mala vas – Baragov rodni gradič
Naslednja postaja je Baragova rojstna hiša – gradič Mala vas. Gradič, ki edini še stoji, je iz leta 1562. Njegova podoba se od časa Baragovega rojstva ni bistveno spremenila. Baraga je na pristavi preživel le dve leti, potem se je družina preselila v Trebanjski grad.
V gradiču si lahko ogledamo spominsko zbirko škofa, misijonarja in jezikoslovca, ki je urejena v dveh prostorih. Obsega Baragovo spominsko sobo z osebnimi predmeti in sobo s predstavitvijo njegovega misjonarskega dela med severnoameriškimi Indijanci.
Pot nadaljujemo mimo gručaste vasi Knežja vas s podružno cerkvijo sv. Neže. Cerkev s srednjeveško stavbno osnovo, kasneje barokizirana, predstavlja razmeroma ambiciozen tip podeželske romarske cerkve z odlično baročno opremo iz konca 17. stoletja do zrelega baroka.
Dobrnič – kraj njegovega krsta
Tretjič se ustavimo v Dobrniču, ki leži v središču rodovitnega kraškega Dobrniškega polja pod Trebnim vrhom. Je središče severnega dela Suhe krajine. Staro jedro naselja predstavlja zaokrožen trg z župnijsko cerkvijo sv. Jurija, kjer je bila pražupnija, izpričana že leta 1296, z župniščem in Kalanovo hišo.
Današnja cerkev sv. Jurija je bila zgrajena v baročnem slogu 1777 leta. V njej je ohranjen krstni kamen, pri katerem je bil isti dan, ko se je rodil, krščen Friderik Baraga. Ob krstu je Baraga za godovnega zavetnika dobil lyonskega škofa sv. Ireneja.
Baraga je kot misijonar obiskal dobrniško cerkev 19. aprila 1836, in ob krstnem kamnu prebil dolgo uro. Kot škof pa se je 3. februarja 1854 v tej cerkvi ponovno kleče zahvalil Bogu za milost krsta. Ob 100-letnici rojstva so l. 1897 v cerkvi škofu Baragi odkrili doprsni kip – delo kiparja Alojzija Progarja.
Pot nadaljujemo proti Vrhtrebnjem, gručastem naselju nad strmim gozdnatim pobočjem Bukovjem, južno od Trebnjega. Za zgornjem robu vasi stoji cerkev sv. Jakoba, ki se prvič omenja leta 1526. Preden pot nadaljujemo proti razglednem Trebnim vrhom (581 m), se ustavimo še pri kamnitem obeležju 15. poldnevnika, ki je zgrajeno na razgledni točki. Na kamniti mizi je postavljen bronasti relief Slovenije, v katerem so označena glavna mesta mestnih občin, pomembnejše razgledne točke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. V okviru obeležja je izdelana tudi informativna tabla, na kateri so podane osnovne informacije o 15. poldnevniku. Preostane nam le še nekaj minut vzpona na najvišjo točko pohodne poti Trebni vrh, od koder nadaljujemo pot do Trebanjskega gradu.
Trebanjski grad – Friderik graščak
Grad, ki se nam kljub revnemu stanju še danes kaže v vsej svoji srednjeveški impozantnosti, z vogalnimi krožnimi stolpi, z notranjim dvoriščem, je prislonjen v zelenje in mir gozdnatega pobočja nad rečico Temenico. V letih 1799 in 1812 je bil Baragov dom.
Grad se v virih prvič omenja leta 1386, njegov začetek pa menda sega tja v leto 1000. Med drugim je bil v lasti Ortenburžanov, Celjskih grofov in Habsburžanov. Današnjo podobo je dobil v 16. stoletju. Leta 1699 ga je kupil stiški samostan, ki ga je imel v lasti 30 let. Leta 1799 ga je kupil Janez Nepomuk Baraga; njegov sin Friderik ga je leta 1812 kot petnajstletnik podedoval od njega, vendar ga je leta 1821 odstopil Gresslovim, ki so ga imeli v lasti do leta 1896.
Baragovo pohodno pot zaključimo v Trebnjem, kjer smo jo tudi začeli. Popeljala nas je po krajih, s katerimi je bilo prepleteno življenje apostola indijanskega plemena Očipvejcev v Severni Ameriki. Prehodili smo le nekaj krajev, ki so zaznamovali Baragovo življenje, spoznali pa le delček vsega tistega, kar je Barago zaznamovalo.
Iz popotne bisage
Izhodišče in cilj: Trebnje, krožna pot, 18 km (5h), pohod v okviru Baragovih dni v mesecu juniju.
Oznaka poti: Smerne tablice z Baragovo reliefno podobo z gosjim peresom.
Informacije: Turistični informacijski center, Baragov trg 1, 8210 Trebnje, tel. 07/304-47-17.
Zemljevid: Trebnje, turistična karta občine, 1 : 50.000. Trebnje: Občina, 1997.
Spletne strani: http://www.trebnje.si
Na tej lokaciji ni rezultatov. Prosim poskusite znova.