Vsebina:
Iz roda v rod
V zadnjem času se mnogo slovenskih krajev prebuja in odkriva skorajda že pozabljene navade. V mnogih vaseh, mimo katerih brezbrižno drvimo, se morda skriva bogastvo, vredno, da se ustavimo in si ga ogledamo. 
V severnovzhodnem delu Košanske doline na Pivškem, pod južnimi pobočji Osojnice (820 m) leži vas Kal. Domačini so se odločili, da o zgodovini svojih prednikov spregovorijo na nekoliko drugačen način in jo razložijo na Kamnoseški učni pot. Pot zajema dva kamnoloma, apnenico, kamnoseško delavnico, cerkev sv. Jerneja, Jerčinovo in Šobčevo domačijo, okolje kapelice in znamenja ter štirno. Hrvatov in Avscov preht, kot kamnoloma poimenujejo domačini, in nekdanja apnenica ležijo v vznožju Osojnice, dobra dva kilometra iz vasi. Do njih je speljana gozdna pot; manj veščim orientacije priporočam, da se o poti pozanimajo pri domačinih. Na začetku vasi, če pridemo vanjo iz Pivke, stoji informativna tabla z zarisano potjo in z vsemi njenimi kulturnimi spomeniki. Pri sprehodu skozi vas nam bodo v pomoč tudi usmerjevalne tablice, na posameznih točkah pa informativne table s poučnimi vsebinami. Bežen mimohod nam bo vzel le dobri dve uri in pol časa, če pa se želimo malo bolj poglobiti, lahko ostanemo tudi več časa.
Kjer je doma kamnoseška tradicija …
Površni poznavalci kamnoseške dejavnosti na Slovenskem bodo nemara presenečeni, da je tod doma tudi kamnoseška obrt. Eden izmed virov preživetja domačinov je bilo tudi to. Kalani s ponosom povedo, da ima kamnoseška obrt v njihovi vasi že nad dvestoletno tradicijo. Pesem kamnoseškega dleta pa je moč še vedno slišati. Razvoj vasi sta omogočala Hrvatov in Avscov kamnolom (»preht«), kamor nas pot najprej popelje. Slednji še danes služi svojemu namenu. Preden zavijemo nazaj v vas, se ustavimo pri ostankih apnenice, po domače jeplence, od koder se lahko tudi razgledamo po Košanski dolini. Nekdaj je na Kalu 
skoraj vsaka hiša imela svojo jamo apnico, v kateri so gasili apno za domače potrebe.
Krožno pot po Kalu nadaljujemo mimo nekdanje kamnoseške delavnice družine Avsec, katere začetnik Jožef Avsec je privandral na Kal kot kamnoseški pomočnik v začetku 20. stoletja. Kamen, ki so ga pripeljali domov z vozom, so nekdaj v delavnici obdelovali na lesenih sodih, čebrih, ali na kozah, kavaletah. Staro kamnoseško orodje, razne šablone in makete nagrobnikov je današnja tehnologija potisnila skorajda že v pozabo. Nekdanja kamnoseška delavnica družine Avsec pa še pripoveduje zgodbe nekdanjih kamnosekov.
Dalje nas bo pot pripeljala v sredo vasi s cerkvico sv. Jerneja, obdano z nizkim kamnitim zidom. Na cerkveni 
prostor vodi kamnit porton iz leta 1669, ki sodi med najbolj monumentalne arhitektonsko oblikovane ločne portone na Primorskem. Današnja podoba cerkve se je izoblikovala pretežno v 17. stoletju, pomemben delež k njej pa je prispevala stavbarska delavnica Janeza Severja iz Košane. Leta 1959 je notranjost prenovil in poslikal Tone Kralj.
Jerčinova domačija
Pot nadaljujemo do Jerčinovih, ene od dveh spomeniško zaščitenih domačij, ki sta ohranili pečat starožitnosti. Obnovljena domačija nas s svojo zasnovo in obzidanim dvoriščem spominja na hiše na Krasu, le da ima ta še slikovito vogalno arkado, pod katero je vhod v hišo. Na prekladi enega od okenskih okvirov iz flišnega peščenjaka je vklesan Jezusov monogram IHS in letnica 1840. Kot zadnja kulturna zanimivost je v pot vključena še Šobčeva domačija s spahnjenico, še prej pa se napotimo na južni konec vasi, kjer nas čakata dve kapelici.
Dela domačih kamnosekov
Večjo kapelico, ki stoji ob cesti proti Neverkam in je zgrajena iz klesanih kvadrov, je dal leta 1891 postaviti »na slavo nebeški družini« na Kalu rojeni trgovec iz Trsta Jakob Mankoč. Načrt zanjo je naredil arhitekt Ivan Scalmanini, kamenje zanjo pa je sklesal kalski kamnosek Miha Stegel. Kapelica je arhitekturna in kamnoseška mojstrovina. Na drugi strani ceste stoji precej starejše znamenje, ki ima na preprostem podstavku iz navadnega kamna kapelico v obliki hišice iz klesanega kamna. Na polkrožnem loku okvirja niše je vklesana letnica 1656. 
Na povratku od kapelic bomo po glavni vaški ulici prišli do štirne, velikega vodnega zbiralnika iz 19. stoletja. S pravilno krožno obliko, z obodom, zgrajenim iz klesanih kamnitih rezanih blokov, ki se v več stopnjah spušča proti dnu – v gornjem premeru meri kar 17 metrov, v globino pa 9 metrov – je edinstven primer takšne gradnje v Sloveniji. Sprehod po Kalu zaključimo v domačnosti Šobčeve domačije. Če bosta njena gospodarja doma, vas bosta rada povabila na dvorišče in tudi zakurila na odprtem ognjišču v kuhinjski spahnjenici, ki je ena izmed silno redkih stavb s skrilnato kritino v teh krajih. Z ogledom Šobčeve domačije se Kamnoseška učna pot konča.
Iz popotne bisage
• Nedeljske svete maše se lahko udeležite v župnijski cerkvi sv. Štefana I., v Košani. Informacije: Župnija Košana, Dolnja Košana 78, 6256 Košana, tel. 05/753-00-16.
• Informacije o poti in možnosti vodenja: Kulturno društvo Štirna, Kal 22, 6257 Pivka, Tomaž Avsec, GSM 040/805-911.
• Primerno za vse starostne skupine v vseh letnih časih.
• Atlas Slovenije, 176/B2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005
• Marjan Dolgan. Dolnja Košana in okolica. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2006.
[wpgmza id=”5″ marker=”236″ zoom=”11″]