Doma Izleti Romarske cerkve Bovec

Bovec

Podružnična cerkev Device Marije v polju

Bovec

V kraljestvu visokih gora, divjih hudournikov in gorskega zelenja, pod skalovjem Rombona, Polovnika, Javorščka in slovenskega Matterhorna Svinjaka, leži bovško polje. Popotnikom, ki bodisi iz trentarske ali kobariške smeri pridejo sem, je ta ravnina kakor oaza. Tesnoba, ki se nabere v ljudeh v ozkih grapah in dolinah, na tem polju izgine. Rombon in Čukla dajeta zavetje Bovcu, ki leži na robu polja. Čeprav je naziv mesta dobil šele leta 1952, velja za starodavno naselje. Hallstatske izkopanine in rimski sledovi pričajo, da tod bivajo ljudje že od davnine. Skozi Bovec so vodile rimske ceste. Čez Predel in Vršič je še danes najkrajša pot s severa na jug.

Ni čudno, da imajo ti kraji zelo pestro zgodovino. Tod so se valile turške tolpe in Napoleonove vojske. Na te čase spominjajo zidovi trdnjave Kluže ob 75 metrov globoki strugi Koritnice. Prvotno zgrajena za obrambo pred Turki, je bila konec 18. stoletja temeljito obnovljena in je v Napoleonovih osvajanjih odigrala važno vlogo. Vojskovanja pa takrat še ni bilo konec. Najhujša preizkušnja za pokrajino in ljudi je prišla maja leta 1915. Vsi Bovčani so morali v 24 urah zapustiti svoje domove. Ob napadu Italije na Avstrijo je tukaj divjala doslej največja fronta na Slovenskem in uničila vse, kar je bovški človek zgradil v stoletjih.

Žrtev te hude vojneje bila tudi starodavna romarska cerkev Device Marije v polju. Bila je le sto metrov oddaljena od bojne črte in je služila Italijanom za zadnjo postojanko v bojni liniji. Mimo nje in ob njej so bili strelski jarki. Priča je bila ubijanja in uničevanja, ki je bilo tako surovo kot še nikoli do tedaj. Končno je postala tudi sama žrtev. Konec bojev je dočakala v ruševinah. Tako pa tudi njeno umetniško bogastvo. Le nekaj let pred začetkom vojne, leta 1911, je avstrijska vlada obnovila tri dragocene baročne oltarje. Ogenj in strelivo sta jih uničila. Njeno plemenito gotsko arhitekturo so Italijani v letih po prvi vojni obnovili. Danes občudujemo lepo gotsko dvorano, prezbiterij, krogovičje v oknih in znamenit šilast vhod v svetišče.

Umetnostna zgodovina pozna to cerkev po poznogotskih freskah slikarja Jerneja iz Loke. To cerkev je poslikal v letih 1520 do 1540. Slikarija je bila v vojnem metežu v večjem delu uničena, dobro pa se je ohranila freska na desni strani slavoloka, ki predstavlja prestol milosti.

Današnja podoba cerkve Device Marije v polju je asketsko stroga, ker ji manjka vsa oprema, a iz nje diha vernost naših prednikov, ki so iz vseh okoliških krajev od Srpenice in Kobarida stoletja prihajali sem. Nekdanje tri oltarje je zamenjal le eden. Na njem je Marijin kip, ki ima svojo vrednost zato, ker so ga kupila bovška dekleta s prihranki od službovanja v Trstu. Lep okras so tudi barvna okna po zamisli Veselke Šorli Puc. Prav na mali šmaren 1991 pa so v odprti zvonik obesili najstarejši zvon na Tolminskem z letnico 1615. Prejšnja dva je pobrala druga svetovna vojna.

Trda narava, ki je skopa z darovi, je močno oblikovala značaj bovškega človeka. Mnogim živinoreja in skromno polje nista dajala dovolj, odšli so po svetu. Zgodovina se je kruto igrala s tukajšnjimi prebivalci: prizadele so jih vojne in nazadnje še potres leta 1976. Vseeno vztrajajo tukaj zaradi varstva Marije. Njena cerkvica sredi polja je kakor božje oko, ki bdi nad Bovcem. Zato ni zaman zapisal do nedavnega zamolčani Joža Lovrenčič v epu Sholar iz Trente: “Na sredi poIja bovškega se sveti bela cerkvica, v oltarju njenem je doma Marija mati kronana.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Bovec
Trg golobarskih žrtev 10
5230 Bovec

Telefon: (05) 388 60 90

Dostop: z vsemi vozili (smer Čezsoča).

Glavni romarski shodi: veliki in mali šmaren, velikonočni ponedeljek, jožefovo (19. marec).

Objave iz iste kategorije: