Domov arrow Novice arrow Zanimivosti arrow Ljubljansko barje
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Ljubljansko barje

Natisni E-pošta

Ljubljansko barje
Zelo redki so primeri na svetu, ko bi se na pragu glavnega mesta, dosegljivo peš, s kolesom ali javnim prevozom, razprostiralo območje s tako bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi  in visoko ovrednoteno naravo.

Zgodovina Ljubljanskega barja


Barje je tektonska udorina, napolnjena  z več kot 100 metrov debelimi nanosi ilovice in peska. Nad ilovico se je po koncu zadnje ledene dobe razprostiralo obsežno, plitvo jezero, ki je nastalo potem, ko so nanosi reke Save preprečili odtok Ljubljanice z Barja. V času ojezeritve  so tedanji prebivalci Ljubljanskega barja postavljali na jezeru bivališča na lesenih kolih, zato se je teh naselij oprijela oznaka kolišča oziroma mostišča. Najdbe pa kažejo, da je bilo Barje občasno naseljeno že prej , od starejše kamene dobe dalje. Velika gradbena in osuševalna dela, ki so se jih lotili v 19. stoletju, so razkrila številna najdišča, in že leta 1875 je na Barju potekalo prvo znanstveno arheološko izkopavanje na naših tleh. Vse odtlej je  na Ljubljanskem barju dela za številne generacije arheologov, najdeni so ostanki 23 večjih kolišč in nešteti predmeti, s katerimi se počasi sestavlja mozaik življenja koliščarjev. Lončena posoda, orodje iz kosti in rogovja, bakreni predmeti, iz debel izdolbeni čolni… in kronski dragulj barjanskih najdb, leseno kolo in os  dvokolesnika, stara 5600 let.

Barjansko rastlinje
A ni le barjanska zemlja tista, ki skriva  ostanke preteklosti. Tudi struga Ljubljanice sodi med  najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Pod vodstvom Karla Dežmana in ob pomoči potapljačev avstro-ogrske mornarice je ob koncu 19. stoletja potekala prva podvodna arheološka raziskava v Evropi. V Ljubljanici najdeni predmeti iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, kažejo, da je imela reka kultni pomen.

V naravno podobo Ljubljanskega barja so prvi resno začeli posegati Rimljani, ki so zaradi prometa delno regulirali Ljubljanico, zgradili pa so tudi prvo cestno povezavo čez Barje, ki se je znašlo med dvema pomembnima  rimskima naselbinama, Emono (današnja Ljubljana) in Nauportusom (Vrhnika), ter pristaniščem v današnji Podpeči, kjer so lomili kamen za graditev Emone.

Največji poseg človeka v Ljubljansko barje pa je bil zagotovo ambiciozni osuševalni projekt ob koncu 18. stoletja pod vodstvom Gabriela Gruberja. Z osuševalnimi deli so  poskušali čimbolj omejiti poplave in usposobiti tla za kmetijsko obdelavo. Med Grajskim hribom in Golovcem so izkopali kanal, poglobili in regulirali strugo Ljubljanice v mestu, na Barju pa uredili omrežje večjih in manjših kanalov. Tako je nastala za Ljubljansko barje značilna pravokotna parcelacija polj, ki so med seboj ločena z osuševalnimi jarki.

Naselitev in izkoriščanje barja


Učna pot Draga
Posegu je sledila še kolonizacija (od 1830 dalje), naselitev prostovoljcev na še vedno močvirno Barje, katerih naloga je bila vzdrževanje odvodnih kanalov in vzpostavitev za kmetijstvo primernih  zemljišč. Ljubljansko barje pa novim naseljencem ni ravno izreklo dobrodošlice. Graditev stavb, cest in poti na dotlej znane načine se na mehkih, pogrezajočih se in plavajočih barjanskih tleh ni obnesla, zato se je razvil specifičen način graditve hiš na pilotih, ceste in »štradoni« pa še dandanes niso  iz kamnitega materiala, temveč  iz dračja in z rušo pokritega vejevja »plavajo« na Barju. Prvi naseljenci so hitro ugotovili, da se barjanska tla ne obnesejo prav dobro za pridelavo poljščin, zato pa neprimerno bolje kot gorivo.  V času kolonizacije je Barje pokrivala več metrov debela plast šote. Rezanje šote na Barju se je razmahnilo v pravo industrijo, z barjansko šoto so se greli Ljubljančani, šota je poganjala vlake, ladje, Cukrarno (rafinerijo sladkorja), tovarno smodnika…Zaloge šote so se zdele neskončne, vendar pa se šota ob stiku z zrakom sesede in sprhni. Veliki posel se je zato prav hitro končal, danes so na Barju le še redke zaplate nekdanjega šotnega barja, ki jih prepoznamo po tem, da leži območje kak meter ali dva više.

Fotograf na Ljubljanskem barju
Pravo bogastvo Ljubljanskega barja smo prepoznali šele nedavno. Gre za splet kulturne krajine in narave, v katerem so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste in njihovi življenjski prostori, ki so v sodobni Evropi že prava redkost. Marsikje so namreč prav tako kot mi, samo bolj temeljito in dosledno, osuševali močvirja in mokrišča ter jih spreminjali v  intenzivne kmetijske površine. Ocenjujejo, da je v Evropi dokončno izgubljenih med 70 in 90 odstotkih vseh mokrišč, zato ne preseneča, da je na mokrišča vezanih  61odstotkov ranljivih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter kar 78 odstotkov ranljivih in ogroženih življenjskih prostorov (habitatov).

Naravni zakladi Ljubljanskega barja


Kaj je torej na Ljubljanskem barju tako posebnega? Za začetek se ozrimo v nebo.

Čeprav barjanska ravnica  pokriva komaj odstotek slovenskega ozemlja, gnezdi na njej polovica vseh slovenskih vrst ptic, še več pa jih na Barju prezimuje ali počiva med selitvijo. Skupaj jih je kar 250 vrst. Za njihovo pestrost in število so najbolj zaslužni vlažni travniki, tisti, ki jih osuševalna dela še niso spremenila v plodne njive in zaradi česar jih lastniki še vedno negujejo na tradicionalen, ekstenziven način. Neredno, pozno košeni in brez dodatne pomoči različnih gnojil so idealno življenjsko okolje ne le za ptice, marveč še za številne druge vrste, poleg tega pa so prava paša za oči.

Na Barju gnezdi polovica vseh slovenskih vrst ptic
Na barjanskih travnikih, v mejicah in nizkem grmičevju lahko hitro opazimo ali slišimo najznačilnejše barjanske vrste ptic. Kosec (Crex crex), veliki škurh (Numenius arquata), prepelica (Coturnix coturnix), sloka (Scolopax rusticola), veliki skovik (Otus scops), repaljščica (Saxicola rubetra), kobiličar (Locustella naevia) in pepelasti lunj (Circus cyaneus) pa so tiste, ki sodijo na sezname najbolj ogroženih v evropskem in svetovnem merilu, a jih na Ljubljanskem barju še lahko srečamo dokaj pogosto.  

Obilje vode, predvsem pa obsežna mreža odvodnih kanalov in jarkov z bogato razvito vodno vegetacijo so dom lesketajoče pisanih, spretnih letalcev - kačjih pastirjev. Med 48 vrstami teh žuželk, ki živijo na Ljubljanskem barju, mnoge sodijo med ogrožene, na Ljubljanskem barju pa so njihove populacije še dokaj številčne.

Zelena rega
V pomladnih nočeh na Ljubljanskem barju živahno odmeva regljanje zelenih reg. Preplet različnih tipov tekočih in stoječih voda je izjemno pomemben za številne dvoživke. Na Ljubljanskem barju bomo našli kar 70 odstotkov vseh vrst, ki živijo v Sloveniji. Dvoživke, ki imajo raje gozd, pa z vsakoletnimi pohodi čez ceste na barjanskem robu opozarjajo, da je Ljubljansko barje zanje pomembno mesto za mrestenje.

Vlažne travnike naseljuje veliko število pisanih metuljev, kar 89 vrst. Dvakrat toliko, kolikor jih najdemo na celotnem Britanskem otočju. Kot za mnoge druge vrste je njihov obstoj vezan predvsem na negnojena travišča.

Ljubljansko barje nam ponuja popolno doživetje. Vsakdo bo na njem zagotovo našel nekaj, kar ga zanima, pa naj bo to  ptica, redka rastlina, skrivnostna zgodovina, umetnostni slogi ali človeška iznajdljivost skozi čas. Med obiskom in občudovanjem pa vendarle ne pozabimo – lahko ga bomo še dolgo obiskovali in občudovali le, če ga bomo spoštovali, spoštovali  njegove življenjske prostore in vse njegove prebivalce.   

Barbara Zupanc

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Ig  Ljubljana  Ljubljansko barje 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Drago Stanovnik - Vnanje Gorice - osrednje stiči     | 89.142.246.xxx | 2011-01-11 09:24:43
Vnanje Gorice so osrednje naselje v sedlu osamelcev Veliki vrh in Gulč, katerega tudi že objema.

Splet okoliščin in lokacija sama postavlja naselje v stičišče varnih poti med vsemi naselji Ljubljanskega barja severno od Ljubljanice.

Zato ni čudno, da smo na najlepši lokaciji poimenovali domačijo za Ašičev dom in vse varne poti - bližnice poimenovali za Ašičeve poti, ki so označene z rumeno zelenimi markacijami.

Od 1990 dalje nas vse povezuje Projekt prenove naselij in izbljšanja zaupanja med vsemi ljudmi.

Glavna področja so:

1. PREPOZNAVNOST:
- hišno ime, rodovnik....
- ročne spretnosti
- značilnosti in prepoznavnosti naselja

2. SODELOVANJE
- Sosedov dan vsako pomlad in jesen od 1990 dalje. Urejenost okoja je odsev dejanskega sožitja med ljudmi...
- stari običaji in obrti kosci, grabljice...Obdelava surovin, žganje apna....

3 VARNE POVEZAVE
- Ašičeve večnamenske poti - varne bližnice naših prednikov, do vrtcev šol, cerkva, postaj, trg...
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.


Barbara Zupanc
O avtorju:
 
solidworks 2015 lizenz kaufen günstig Pop auf dieser Website rausfinden acrobat xi pro auf macbook
site link hop over to this web-site cost of microsoft project student price autodesk autocad software price of autocad software cheap
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008