Rihard Jakopič , slovenski slikar se je rodil 12. aprila 1869 v Krakovem v Ljubljani, kot najmlajši izmed osmih otrok. Umrl je na današnji dan 21. aprila 1943 v Ljubljani. Zelo rad je imel Krakovo in nekoč je poudaril: »Jaz sem Krakovčan, Ljubljana je moje predmestje.«
Skoraj vsak pozna Riharda Jakopiča kot slikarja, pomembnega impresionista, malo manj jih ve, da se je slikar loteval tudi pisanja. Tako sem v knjižnici našla knjigo, ki je izšla leta 1947, pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, z naslovom Rihard Jakopič v besedi. Knjiga je zbirka člankov, ki jih je Jakopič pisal in objavljal v takratnih časopisih: Ljubljanski zvon, Slovenec, Slovan in še nekaterih, med leti 1903 do 1931.
Pisal je o umetnosti, seveda največ o slikarstvu, slikarjih in različnih razstavah. Leta 1903 piše o naročilu za sliko, ki naj bi krasila dvorano ljubljanske mestne hiše in ki ga je dobila slikarka Ivana Kobilca . Ta slika še danes visi v veliki sejni dvorani.
Leta 1911 je pisal o pogrebu prezgodaj umrlega prijatelja Ivana Groharja in se spominja slikarskih časov, ki sta jih skupaj prebila.
Leta 1931 piše o Prešernovem spomeniku, za katerega pravi, »da spada kam v zelenje, na precej obsežen prostor z mirnim ozadjem«. Avtor spomenika Ivan Zajec si je spomenik zamislil v Tivoliju , toda občinski svet je odločil drugače.
Rihard Jakopič nam na zanimiv in duhovit način predstavi življenje in dogodke v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja.